Do 4. avgusta je Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) zabeležil že 2.576 primerov te najpogostejše klopne bolezni – skoraj toliko kot v celem lanskem letu (3.167). Julija so zabeležili 931 primerov, kar je za 282 več kot v enakem obdobju lani. Kljub temu stroka ne opaža povečanja populacije klopov, poroča STA.
Suhe in vročine razmere klopom ne ustrezajo
Lymska borelioza se pojavlja skozi vse leto, največ pa od februarja do novembra. Po besedah Tee Knapič, vodje kustodiata za nevretenčarje v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, so bili klopi letos nekoliko bolj aktivni zgodaj spomladi, a se je njihova dejavnost poleti zmanjšala. Razlog: izrazita suša in visoke temperature. Klopi so zelo občutljivi na izsuševanje, zato se v vročih in suhih razmerah umikajo v globlje plasti vegetacije, kjer so težje zaznavni in manj aktivni.
V zelo sušnih ali vročih razmerah lahko postanejo povsem neaktivni ali celo odmrejo.
Zakaj več bolezni, če ni več klopov?
Knapičeva meni, da porast lymske borelioze ni povezan s številom klopov. “Verjetno gre za kombinacijo več dejavnikov: ugodnega vremena za aktivnosti v naravi, večje zgodnje aktivnosti klopov ter morda tudi boljše ozaveščenosti ali sprememb v načinu poročanja o okužbah,” dodaja.
Popolna odprava klopov ni realna niti zaželena
Klopi so naravni del ekosistema in imajo svojo vlogo. Popolna odstranitev ni realna in ni zaželena, ključna pa je preventiva, poudarja Knapičeva: zmanjševanje tveganja za stik z njimi in preprečevanje okužb pri ljudeh in živalih. “To vključuje informiranje javnosti, osebno zaščito, spremljanje razširjenosti klopov ter razvoj metod zgodnjega odkrivanja povzročiteljev bolezni, ki jih klopi prenašajo,” je povedala.
Knapičeva ob obisku narave svetuje:
- dolge hlače in rokave,
- svetla oblačila (klopa lažje opazimo),
- hlačnice zataknjene v nogavice,
- uporabo repelentov.
Po vrnitvi domov:
- temeljit pregled telesa (zlasti pazduhe, dimlje, lasišče, pregibi),
- prhanje in
- pranje oblačil pri visokih temperaturah.
Nepravilno odstranjevanje klopa poveča tveganje za okužbo!
Če odkrijemo prisesanega klopa, ga odstranimo čim prej – brez mazil, olj ali obračanja (vrtenja).
Uporabimo lahko koničasto pinceto, klopa primemo čim bliže koži in ga z enakomernim gibom izvlečemo.
Neprimerno odstranjevanje (mazanje, draženje) lahko poveča tveganje za okužbo, saj spodbuja izločanje sline.
Če rilček ostane v koži, ga lahko odstranimo s sterilno iglo ali pa počakamo, da ga telo samo izloči. To ne poveča tveganja za okužbo.
Zakaj je pomembna hitra odstranitev prisesanega klopa?
“Za prenos lymske borelioze iz okuženega klopa na človeka mora biti klop prisesan več kot 12 ur – to velja za Evropo, v Ameriki, kjer imajo nekoliko drugačne klope in borelije, pa je ta čas še precej daljši,” je pred časom za portal Med.Over.Net povedala infektologinja dr. Petra Bogovič, dr. med., iz Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.
Vendar pa hitra odstranitev klopa ni učinkovita za preprečevanje klopnega meningoencefalitisa (KME) – saj je za prenos virusa KME je dovolj, da je klop prisesan manj kot eno uro.
Veliko okužb poteka brez simptomov; pravočasno zdravljenje pa preprečuje zaplete
Po besedah infektologinje dr. Petre Bogovič več kot polovica okužb v Evropi poteka brez simptomov in jih odkrijejo le laboratorijsko. – s protitelesi proti borelijam v krvi.
Pri manjšini se simptomi pokažejo v prvih tednih po okužbi, pri nekaterih pa celo šele po nekaj mesecih. “Ob ustreznem in pravočasnem zdravljenju lymske borelioze z antibiotiki so hude težave zelo redke. Tveganje za večje težave so, kadar traja bolezen pred zdravljenjem dalj časa, zato je zelo pomembno bolezen pravočasno prepoznati in zdraviti,” opozarja dr. Bogovičeva.
Kožni izpuščaj (migrirajoči eritem, lat. erythema migrans) se običajno pojavi na mestu vboda klopa, nekaj dni do nekaj tednov po vbodu. Če se izpuščaj pojavi na mestih, kjer ni bilo vboda klopa, je to odraz razširjenja (diseminacije) povzročitelja, ki se verjetno zgodi po krvi. Nekateri bolniki se vboda klopa ne spomnijo oziroma ga spregledajo, kar je bolj verjetno, če so vbodi na mestih, kjer klopa težko opazimo.
Ne pozabimo na hišne ljubljenčke
Ker klopi ogrožajo tudi hišne ljubljenčke, predvsem pse in mačke, stroka za zaščito priporoča uporabo veterinarsko odobrenih zaščitnih sredstev, kot so ampule, ovratnice, tablete z repelentnim učinkom. Pomembno pa je tudi redno pregledovanje živali po sprehodih, česanje in pravočasno odstranjevanje klopov, če jih najdemo, je sklenila Knapičeva.
