Tessa Romero, sociologinja iz južne Španije, je doživela nekaj, kar ji je za vedno spremenilo pogled na smrt, piše Mail Online. Medtem ko je peljala hčerki v šolo, jo je zadela srčna kap. Njeno srce je prenehalo biti za kar 24 minut, preden je prispela reševalna ekipa in jo oživila. Kasneje so ji zdravniki povedali, da je bila v tem obdobju klinično mrtva, a vzroka za njen nenadni zastoj srca niso mogli povsem pojasniti. “Slišala sem jih govoriti o akutnem miokardnem infarktu in nenadnem srčnem zastoju, a niso prišli do skupnega zaključka,” opisuje v svoji knjigi 24 minut na drugi strani: Življenje brez strahu pred smrtjo.
Nič več fizične in čustvene bolečine
Pred tem dogodkom je Tessa več mesecev trpela zaradi neznane bolezni. Čeprav so zdravniki opravili neštete preiskave, ji niso znali postaviti diagnoze. Počutila se je vse slabše, a zdravniki niso vedeli, zakaj. Omenili so možnost, da je njena bolezen telesni izraz čustvenih obremenitev. “Takrat sem preživljala najtežje obdobje v svojem življenju. Zdaj verjamem, da kadar svojih notranjih stisk ne izrazimo, jih telo izrazi namesto nas,” pravi.
Kot je opisala, je ob dogodku najprej začutila izjemen mir. “Prvič po dolgem času ni bilo več fizične ali čustvene bolečine – trpljenje je izginilo. Počutila sem se neverjetno olajšano, kot da bi se z mene dvignilo ogromno breme.” Videla je svoje telo ležati na postelji in opazovala prizore iz ambulante, kjer sta bili v čakalnici tudi njeni hčerki. “Bila sem zmedena. Počutila sem se budno, živo in zavestno, a hkrati me nihče ni videl ali slišal.” Dodaja, da pred tem ni verjela v takšne nadnaravne pojave, a ko se je zbudila, ni več dvomila: “Vse, kar sem doživela, niso bile sanje, ampak resničnost. Okolica se mi je zdela drugačna, kot da bi svet dobil nov, starinski filter. Zdelo se je, kot da čas ne deluje več enako. Vse se je zdelo počasnejše, bolj gosto, bolj pomensko.”
Smrt ni konec
Po tej izkušnji se je njen pogled na življenje in smrt povsem spremenil. “Pred tem sem se smrti bala – zdela se mi je nekaj temnega, negotovega in bolečega. Po tem, kar sem izkusila, zdaj razumem, da smrt ni konec, ampak prehod nekam, kjer vse dobi smisel in kjer prevladujeta ljubezen in mir. Nič več me ni strah smrti. Ravno nasprotno, čutim globok mir, ker vem, da se življenje nadaljuje in da smo neskončno ljubljeni.“
Znanstveni pogled na izventelesne izkušnje
Znanstveniki že dolgo preučujejo pojav zavesti po klinični smrti. Ugotovili so, da možgani še kratek čas po prenehanju bitja srca delujejo normalno, čeprav na medicinskih aparatih delujejo neaktivni. Raziskave so pokazale, da lahko možgani občasno ustvarijo izbruhe aktivnosti celo do ene ure po pomanjkanju kisika. To je sprožilo razprave med zdravniki o tem, ali bi morali spremeniti določila, kdaj razglasiti smrt. Nekateri predlagajo podaljšanje obdobja, v katerem lahko še poskusijo z reanimacijo.
Mnogi, ki so doživeli klinično smrt, poročajo o podobnih “izventelesnih” izkušnjah, kot so svetle luči na koncu tunela, srečanja s pokojnimi bližnjimi. Čeprav dokazi kažejo, da se v možganih še nekaj dogaja po klinični smrti, znanstveniki ne znajo pojasniti, zakaj ima toliko ljudi podobne izkušnje. Nekateri menijo, da gre za možganske procese, ki sprostijo spomine v obliki izrazito živih izkušenj, medtem ko drugi opozarjajo, da gre le za teorijo, in ji nasprotujejo.
Vir: Daily Mail: I died for 24 minutes – I was a sceptic about the afterlife, but now I’ve seen ‘the other side’ it has changed me. Dostopno na: I died for 24 minutes – I was a sceptic about the afterlife, but now I’ve seen ‘the other side’ it has changed me. Zadnji dostop: April 2025
