“Imam vprašanje, ki se navezuje na stres/anksioznost/izgorelost/ panične napade. V takem stanju sem že skoraj pol leta, neprestano čutim tesnobo, imam slabe misli in neprestano razmišljam za nazaj in se krivim za napake. Imam nočne more, ne morem jesti, ne znam predelati teh občutkov. Obiskal sem tudi osebno zdravnico, ki me je napodila k psihologu. Vprašala me je tudi, ali menim, da potrebujem zdravila, vendar na to ne znam odgovoriti,” je na forumu Med.Over.Net zapisal bralec, ki našega strokovnjaka sprašuje, “kdaj poseči po zdravilih, ki niso naravna”.
Pozitivni in negativni učinki zdravil
“Žal je tako, da na področju psihe naš zdravstveni sistem po večini ne priznava drugih oblik zdravljenja – npr. psihoterapije. Vaši simptomi so odraz prevelike obremenjenosti in nepredelanih čustev, spominov, notranjih dogajanj. V tem trenutku sami težko vse to predelujete. Simptomi, ki jih opisujete, so lahko vsi znak le-tega. Predlagam vam, da si poiščete pomoč v obliki psihoterapije. Tam boste lahko govorili o vsem, kar se vam dogaja. Na ta način boste lažje predelovali svoje notranje vsebine in sčasoma se bodo verjetno vsaj zmanjšali ali celo umaknili tudi simptomi. Kdaj poseči po zdravilih? Po mojem takrat, ko so simptomi prehudi, ker je nesmiselno, da bi po nepotrebnem trpeli,” odgovarja psihoanalitični psihoterapevt, mag. Miha Štrukelj, ki ob tem dodaja: “Res pa je tudi, da so simptomi velikokrat motivator za delo na sebi, jemanje takšnih zdravil pa lahko zmanjša motivacijo, saj se moteči simptomi lahko zmanjšajo oz. umaknejo. Psihofarmaki (antidepresivi, pomirjevala …) po navadi človeka odrežejo od intenzivnega doživljanja, vendar vzroki, zakaj je prišlo do teh simptomov, še vedno ostajajo nerazrešeni. Zato je pomembno, da se v vsakem primeru lotimo predelovanja svojih vsebin. Na dolgi rok je to zelo dobra naložba.”
Če imate tudi vi vprašanje, ki se nanaša na to področje, ga lahko zastavite TUKAJ.
