Pozdravljeni,

imam vprašanje, ki se navezuje na stres/anksioznost/izgorelost/ panične napade in sicer v takem stanju sem že skoraj pol leta, neprestano čustim tesnobo ter imam slabe misli ter neprestano razmišljam za nazaj in se krivim za napake. Imam nočne more, ne morem jesti, ne znam predelati teh občutkov. Obiskal sem tudi osebno zdravnico, ki mi je napodila k psihologu. Vprašala me je tudi, ali menim, da potrebujem zdravila, vendar jaz na to ne znam odgovoriti, sicer sem rekel, da je, da sem proti temu.. a moje vprašanje je zdaj: kdaj poseči po zdravilih, ki niso na naravni osnovi? (torej persen in te zadeve).

Hvala

Pozdravljeni!

Žal je tako, da na področju psihe naš zdravstveni sistem po večini ne priznava drugih oblik zdravljenja – npr. psihoterapije. Vaši simptomi so odraz prevelike obremenjenosti in nepredelanih čustev, spominov, notranjih dogajanj. V tem trenutku sami težko vse to predelujete. Simptomi, ki jih opisujete so lahko vsi znak le-tega.

Predlagam vam, da si poiščete pomoč v obliki psihoterapije. Tam boste lahko govorili o vsem, kar se vam dogaja. Na ta način boste lažje predelovali svoje notranje vsebine in sčasoma se bodo verjetno vsaj zmanjšali ali celo umaknili tudi simptomi.

Kdaj poseči po zdravilih? Po mojem takrat, ko so simptomi prehudi, ker je nesmiselno, da bi po nepotrebnem trpeli. Res pa je tudi, da so simptomi velikokrat motivator za delo na sebi, jemanje takšnih zdravil pa lahko zmanjša motivacijo, saj se moteči simptomi lahko zmanjšajo oz. umaknejo. Psihofarmaki (antidepresivi, pomirjevala, …) ponavadi človeka odrežejo od intenzivnega doživljanja, vendar vzroki zakaj je prišlo do teh simptomov še vedno ostajajo nerazrešeni. Zato je pomembno, da se v vsakem primeru lotimo predelovanja svojih vsebin. Na dolgi rok je to zelo dobra naložba.

S prijaznimi pozdravi,
Miha Štrukelj

Mag. Miha Štrukelj, Psihoanalitični psihoterapevt v Ljubljani, Link: Psihoterapija Štrukelj

Pozdravljeni

Zaradi depresije sem na bolniški eno leto, dvakrat sem bila hospitalizirana. Imam tudi borderline motnjo. Vsak mesec imam “popravljeno” terapijo, kjer mi mesečno menjujejo zdravila. Prave kombinacije še nisem prejela. Izčrpane so vse možnosti. Sedaj imam zj. Lamal 100mg, Dulsevia 120mg, Ladiomil 25mg, opoldne Ladiomil 25mg, zv. Lamal 100mg, Tittico 75mg, Loquen SR 50mg. Ob vseh terapijah občutim veliko stranskih učinkov, veliko več kot dobrih. Pred dvemi tedni sem dobila še Zaracet 37,5mg/325mg protibolečinam zaradi  poškodbe kolka. Zanima me, kako zdravila in Zaracet delujejo skupaj, glede na to, da je v Zaracet tabletih tramadol. Postajam vse bolj upočasnjena, psihično in fizično. Počutim se kot umetno vzdrževan um, da mi zdravila preprečujejo fizično gibljivost in mi zavirajo pozitivna čustva. Rada bi nasvet, mnenje če se res tako počutim zgolj samo zaradi depresije  ali pa je res nekaj tudi na tem, kot sem opisala, da me onemogočajo tudi zdravila. V mislih imam možnost, da opustim vsa zdravila.

Hvala in lepo pozdravljeni.

Katja

Pozdravljeni!

Nisem strokovnjak za zdravila, vendar vaše slabše počutje je lahko povezano tudi z omenjinimi psihofarmakološkimi zdravili. Preberite si možne neželene učinke v navodilih za uporabo oz. se posvetujte s svojim psihiatrom.

Predvsem pa lahko vidite pri sebi kaj se z vami dogaja ko pričnete z jemanjem zdravil v primerjavi s tem kako se počutite, če zdravil ne jemljete.

Žal je lahko tudi tako, da imajo psihofarmakološka zdravila včasih več negativnih kot pozitivnih učinkov.

Poslušajte sebe in se odločite po svoji vesti. Priporočam pa vam tudi obisk psihoterapije. Zdravila vam lahko pomagajo zgolj pri zmanjševanju simptomov, ne morejo pa pomagati pri odpravi psihičnih vzrokov zakaj je prišlo do težav.

S prijaznimi pozdravi,
Miha Štrukelj

Mag. Miha Štrukelj, Psihoanalitični psihoterapevt v Ljubljani, Link: Psihoterapija Štrukelj

New Report

Close