Večina ljudi se redno pogovarja sama s seboj. To se lahko zgodi, ko razmišljajo o idejah, razpravljajo o odločitvah ali potrebujejo spodbudo. Nekateri ljudje menijo, da samogovori ustvarjajo okoli njih “prisotnost”, zaradi katere se počutijo bolje. To lahko pomaga pri osamljenosti.
V nekaterih primerih pa lahko govorjenje s samim seboj, kaže na motnjo v duševnem zdravju. Ta vrsta glasnega govorjenja je lahko zgodnji znak shizofrenije, ki se lahko poslabša, če je ne zdravimo.
Način, kako se pogovarjamo sami s seboj, ima lahko pozitivne ali negativne učinke. V nadaljevanju boste našli več informacij o samogovoru, zakaj je govorjenje s samim seboj dobro za vaše duševno zdravje in ali naj vas to skrbi.
Ljudje se velikokrat pogovarjamo sami s seboj, po podatkih ene od raziskav kar 96 % odraslih pravi, da imajo notranji dialog
Samogovor in duševno zdravje
Ko se ljudje pogovarjajo sami s seboj, morda v mislih rešujejo težave in jih izrekajo na glas. To je znano tudi kot “samorazlaganje”. Glasno govorjenje pomaga ljudem, da se spopadejo s svojimi mislimi.
To je zdrav način reševanja težav. Raziskave so pokazale, da se bodo ljudje, če se pogovarjajo o tem, kar so ravnokar doživeli, iz tega bolj verjetno kaj naučili in razumeli. Čeprav je samogovor na glas manj pogost, 25 % odraslih pravi, da to počne.
Veliko ljudi se s seboj pogovarja v vsakdanjih situacijah. Glasno govorjenje s samim seboj v javnosti je stigmatizirano, vendar vam lahko to početje pomaga razumeti svet okoli sebe. Ko se pogovarjate sami s seboj, namerno sprejemate okolico.
Notranji dialog običajno zveni podobno, kot bi se pogovarjali z drugimi. Takšen samogovor se lahko odvija tiho v vaši glavi ali pa je izrečen na glas. V vsakem primeru gre za pasivno dejavnost – preprosto poslušanje svoje misli.
Druga vrsta notranjega samogovora se zgodi, ko o nečem razpravljate sami s seboj – ne gre le za poslušanje misli. Nekateri ljudje čutijo, da njihov notranji dialog prihaja iz določenega mesta v telesu. To je lahko v prsih ali določenih delih glave.
Samogovor se nanaša na način, kako se pogovarjate sami s seboj, bodisi pozitivno bodisi negativno. Pozitivni samogovor vam lahko pomaga, da se pred situacijo opogumite in se počutite samozavestno. Ko se tako pogovarjate sami s seboj, se lahko motivirate in ste bolj pozorni na svoje misli.
O duševnih in družbenih koristih samogovora so filozofi razpravljali že v preteklosti.. Samogovor vam lahko pomaga pri lažjem sprejemanju odločitev in vas motivira, da naredite stvari, ki jih morda odlagate. Ohranjanje pozitivnega pogleda in prijazen pogovor s samim seboj lahko močno vplivata na vaše splošno duševno zdravje.
Včasih gre za duševno motnjo
V nekaterih primerih je lahko govorjenje s samim seboj znak duševne motnje. Momljanje in glasno govorjenje naključnih stavkov je lahko znak shizofrenije. Za shizofrenijo trpi veliko ljudi po vsem svetu. Pogosteje se pojavlja pri mladih, ko doživljajo večje življenjske spremembe.
Shizofrenija je pogostejša od Alzheimerjeve bolezni in multiple skleroze. Zbolijo lahko zbolijo moški sredi dvajsetih let, ženske pa nekoliko pozneje v življenju. Shizofrenija pri otrocih je redka.
Ta bolezen nima natančnega vzroka, vendar je zaradi določenih stvari nekdo bolj nagnjen k njenemu razvoju. To so lahko kemično ravnovesje v možganih, genetski vzroki in okoljske težave. Svojo vlogo lahko igrajo tudi zdravila.
Eden od glavnih simptomov shizofrenije so motene misli. Vaše misli so lahko blokirane ali zmedene. Ko jih izgovarjate na glas, si morda ne sledijo v logičnem zaporedju. Ko se pogovarjate sami s seboj, si lahko izmišljate nove besede, ponavljate posamezne besede ali besedne zveze brez konteksta ali besedam pripisujete nove pomene.
Če je shizofrenija zgodaj odkrita, jo je mogoče zdraviti in obvladovati.
