S shizofrenijo je mogoče dobro živeti

shizofrenija-kaj-je gedeon richter

“Počutim se, kot da razpadam. Počutim se […] kot peščen grad, katerega pesek se usipa v valove.”

S temi besedami je bolnica s shizofrenijo opisala svojo prvo izkušnjo s to boleznijo. Opis razkriva enega od obrazov te bolezni: izgubo identitete in zmožnosti za dojemanje sebe kot celovitega bitja (t. i. motnja ega). Zaradi tega lahko shizofrenija vas, ki jo imate, navdaja z občutkom odtujenosti, ljudem v vaši okolici pa se vaše vedenje zdi čudno. Vašo družino, partnerja in prijatelje lahko to spravlja ob živce in jim daje občutek nemoči.

Shizofrenija je duševna bolezen, ki moti sposobnost jasnega razmišljanja, obvladovanja čustev, sprejemanja odločitev in odnosov z drugimi. Čeprav se shizofrenija lahko pojavi pri kateri koli starosti, je povprečna starost začetka bolezni pri moških od poznih najstniških do zgodnjih dvajsetih let, pri ženskah pa od poznih dvajsetih do zgodnjih tridesetih let. Redko se zgodi, da je shizofrenija diagnosticirana pri osebi, mlajši od 12 let ali starejši od 40 let.

Simptomi shizofrenije

Pri shizofreniji obstaja širok razpon simptomov, ki jih je na koncu moč razvrstiti v kategorije: pozitivni (kot so prividi in blodnje), negativni (povezani s šibko sposobnostjo izražanja čustev in motivacijo) ter kognitivni simptomi (težave pri organizaciji mišljenja in načrtovanju).

Da simptome hude duševne motnje označujemo kot »pozitivne«, se lahko zdi nenavadno, toda razlaga je preprosta. »Pozitivni simptomi« pomenijo tiste misli in vedenja, ki jih zunaj te motnje ni, na primer halucinacije in blodnje. »Pozitivni« torej pomeni le, da so simptomi prisotni – tako kot »negativni simptomi« pomenijo misli, občutja in vedenja, ki jih shizofrenija zmanjša ali izniči, na primer motivacijo in sposobnost izražanja čustev. Poimenovanje simptomov glede na njihovo odsotnost, prisotnost ali zaželenost zdravnikom in drugim zdravstvenim delavcem pomaga usmerjati ukrepanje: pozitivne simptome je treba zmanjšati, misli, občutke in vedenja, ki jih prizadenejo negativni simptomi, pa je treba obnoviti.

Pozitivni simptomi

Oseba sliši glasove, vidi stvari ali vonja stvari, ki jih drugi ne zaznavajo. Prividi so za osebo, ki jih doživlja, resnični, za bližnje pa so lahko zelo zmedeni. Glasovi v prividih so lahko kritični ali grozeči, pripadajo pa lahko osebam, ki jih bolnik pozna ali pa tudi ne. Blodnje so napačna prepričanja, ki se ne spremenijo niti takrat, ko so osebi, ki jih ima, predstavljene nove ideje ali dejstva. Osebe z blodnjami imajo pogosto tudi težave s koncentracijo, zmedeno razmišljajo ali imajo občutek, da so njihove misli blokirane.

“Najbrž najbolj slavno geslo je: ’S shizofrenijo nikdar nisi sam.´ Na svojo žalost lahko le potrdim, da to res drži.”

Negativni simptomi

Negativni simptomi so pogosto spregledani.  Ravnodušnost, brezvoljnost in osiromašen govor, so bistvene značilnosti shizofrenije in so pri drugih psihotičnih boleznih manj izraziti. Poslabšajo kakovost življenja, zmanjšujejo človekove sposobnosti in dolgoročni napredek. Pogosto vključujejo čustveno otopelost ali dolgočasno, nepovezano govorjenje. Osebe z negativnimi simptomi morda ne morejo začeti ali nadaljevati dejavnosti, kažejo malo zanimanja za življenje ali težko vzdržujejo odnose.

Čeprav imajo negativni simptomi pomemben družabni, čustveni in zaposlitveni vpliv ter so osrednji vidik shizofrenije, so obenem manj specifični. Zlahka jih je mogoče zamenjati za depresijo ali kakšno drugo motnjo ter jih je – v primerjavi s pozitivnimi simptomi shizofrenije – včasih celo strokovnjakom težje prepoznati.

Kognitivne težave

Za ljudi, ki si pogosto težko zapomnijo stvari, organizirajo svoje misli ali dokončajo naloge pravimo, da imajo kognitivne težave. Pogosto se ljudje s shizofrenijo ne zavedajo, da imajo bolezen, kar otežuje zdravljenje oziroma sodelovanje. Bolniki, ki si prizadevajo živeti normalno življenje, so zaradi upada kognitivnih funkcij prikrajšani.

Podobno kot negativni simptomi so lahko tudi kognitivni simptomi eden tistih vidikov shizofrenije, ki bolnika najbolj onemogočijo, saj ovirajo njegovo sposobnost za vsakodnevne dejavnosti.

Vzroki za razvoj shizofrenije

Čeprav jasen vzrok za razvoj shizofrenije še ni znan, pa je znano, da njen pojav vplivajo tudi dogodki pred rojstvom, uživanje drog in družbeni dejavniki.

Raziskave kažejo, da ima shizofrenija več možnih vzrokov:

  • Genetika: dednost ima pomembno vlogo – verjetnost, da boste zboleli za shizofrenijo, je več kot šestkrat večja, če ima to stanje diagnosticirano že kateri od bližnjih sorodnikov.
  • Okolje: izpostavljenost virusom ali nedohranjenosti pred rojstvom, zlasti v prvem in drugem trimesečju, dokazano povečujeta tveganje za nastanek shizofrenije. Nedavne raziskave kažejo tudi na povezavo med avtoimunskimi motnjami in razvojem psihoze.
  • Uživanje drog: nekatere študije kažejo, da lahko jemanje drog v najstniških letih in mladosti poveča tveganje za shizofrenijo. Vse več dokazov kaže, da kajenje marihuane povečuje tveganje za  psihozo in tveganje za stalne psihotične izkušnje

Diagnosticiranje shizofrenije

Diagnosticiranje shizofrenije ni enostavno. Včasih lahko uporaba drog povzroči simptome, podobne shizofreniji. Težavam pri diagnosticiranju te bolezni botruje dejstvo, da veliko ljudi, ki jim je postavljena diagnoza, ne verjame, da imajo to bolezen. Pomanjkanje zavedanja je pogost simptom oseb z diagnozo shizofrenije in močno otežuje zdravljenje.

Pri najstnikih je postavljanje diagnoze lahko težavno, saj so prvi znaki, kot so sprememba prijateljskih odnosov, slabše ocene, težave s spanjem in razdražljivost, običajno vedenje mladostnikov. Znaki so lahko tudi osamitev in umik od družbe, povečanje nenavadnih misli in sumničenj ter družinska anamneza psihoze.

Postavitev diagnoze
Diagnoza shizofrenije temelji na uveljavljenih medicinskih merilih in je potrjena po izključitvi drugih bolezni. Ne sloni na opredeljenem posameznem simptomu, temveč na več opaznih značilnostih. Pomembno je, da je zdravljenje dosledno in se začne takoj po ugotovitvi bolezni:  kolikor prej se začne zdravljenje, toliko boljša je napoved glede nadaljnjega poteka bolezni. Terapevtski ukrepi in zdravila, na primer antipsihotična zdravila, pomagajo premagati simptome, preprečevati ponovitve bolezni in pripomorejo k vrnitvi v vsakdanje življenje.

Več informacij o diagnostiki in zaznavanju zgodnjih znakov shizofrenije.

gedeon richter
Približno 1 odstotek prebivalstva (10.000 ljudi na 1 milijon) trpi za shizofrenijo na globalni ravni.

Zdravljenje shizofrenije

Zdravila za shizofrenijo ni, vendar jo je mogoče zdraviti in obvladovati na več načinov, s ciljem zmanjšanja pogostosti in izraženosti akutnih epizod ter izboljšanjem kakovosti življenja.

Samo zdravljenje ne sme temeljiti le na farmakološkem pristopu, temveč mora vključevati tudi:

  • psihoterapijo,
  • trening socialnih veščin,
  • osebno izobraževanje,
  • sodelovanje družine in tudi njeno usposabljanje na tem področju (več na shizofrenija.si).

Zdravljenje negativnih simptomov

Pri ljudeh s shizofrenijo so negativni simptomi pogosti in spregledani. Ti se kažejo z zmanjšano željo po govoru, druženju ali sodelovanju pri vsakodnevnih dejavnostih. Žal niti druga generacija zdravil za zdravljenje shizofrenije (imenovanih atipični antipsihotiki) ni popolnoma kos negativnim simptomom.

V splošnem so trenutne vrste zdravljenja usmerjene k odpravljanju pozitivnih simptomov (psihoze in akutnih epizod). Relativno izboljšanje negativnih simptomov se pojavi šele po tem, ko je to doseženo. Negativni simptomi lahko poslabšujejo kakovost posameznikovega življenja, zato je še posebej pomembno, da se o njih zgodaj pogovorite z zdravnikom. Medtem ko je bilo v preteklosti mogoče z zdravili zdraviti samo pozitivne simptome, so danes na voljo novejša zdravila z vplivom na receptor D3, ki zmanjšajo tudi negativne simptome.

V središču pozornosti: negativni simptomi
Negativni simptomi, kot so ravnodušnost, brezvoljnost in osiromašen govor, so bistvene značilnosti shizofrenije in so pri drugih psihotičnih boleznih manj izraziti. Pogosto poslabšajo kakovost življenja in dolgoročni napredek. Od 50 do 80 odstotkov ljudi s shizofrenijo ima najmanj en negativen simptom, ki vpliva na njihovo vsakdanje življenje, in to je za bolnika izredno težavno. Drugi ljudje lahko prepoznajo negativne simptome po tem, da so zelo podobni simptomom depresije.

Pri zdravljenju shizofrenije je pomembno sodelovanje bolnika

Kot pri vsaki bolezni je tudi pri shizofreniji pomembno, da bolnik sodeluje z zdravnikom, redno in po navodilih jemlje terapijo ter o morebitnih negativnih učinkih zdravil o tem takoj obvesti zdravnika. Izpuščanje ali spreminjanje odmerka je namreč pogost razlog, da se določene psihotične epizode ponavljajo in doživljajo nove. Pomembno je, da prepozna ponovitvene simptome. Med njimi so lahko motnja ritma budnosti in spanja, pa tudi sprememba vedenja in doživljanja.

Podrobneje o zdravljenju: https://shizofrenija.si/javno/zdravljenje-in-remisija.

V stabilni residualni fazi je uporaba zdravil posebej pomembna

V stabilni fazi shizofrenije (»Saj sem v redu!«) se bolnikom pogosto zdi povsem utemeljeno razmišljanje o zmanjšanju odmerka zdravil ali celo popolnem prenehanju jemanja zdravil. Žal to lahko povzroči ponovitev bolezni (novo akutno epizodo) in tako ogrozi vse dotlej doseženo. Ljudem s shizofrenijo lahko pri tem pomagajo družinski člani in zdravstveno osebje, ki jih spremlja. Če imate vprašanja o svojih zdravilih, se lahko o tem vedno zaupno posvetujete s svojim zdravnikom.

Kako lahko pomagate?

Če ima nekdo od bližnjih sorodnikov ali prijateljev potrjeno diagnozo shizofrenije in mu želite pomagati, je pomembno, da:

  • se poučite o bolezni (da boste razumeli potek, simptome ter tisto, kar oseba doživlja),
  • ste pozorni na simptome, ki naznanjajo, da se je bolezen vrnila (izguba apetita, izogibanje socialnim stikom, anksioznost, strah in sumničavost, prisluhi, težave s koncentracijo, neskrb za osebno higieno),
  • poiščite pomoč strokovnjakov (www.shizofrenija.si),
  • se prepričate, da oseba z diagnozo redno jemlje zdravila,
  • poskrbite za varnost.

Osebo s shizofrenijo skušajte usmeriti v pozitivne dejavnosti, ki osrečujejo in pri katerih je cilj dosegljiv.

In na koncu ne pozabite nase. Poskrbite, da boste v dobri psihični kondiciji in da ne boste zanemarili tudi svojih potreb in želja.

Kam po več informacij o shizofreniji?

Na voljo je tudi nova spletna stran shizofrenija.si, na kateri so zbrane informacije tako za bolnike kot njihove bližnje.

O avtorju

Uredništvo

Forum

Naši strokovnjaki odgovarjajo na vaša vprašanja

Poleg svetovanja na forumih, na portalu Med.Over.Net nudimo tudi video posvet s strokovnjaki – ePosvet.

Kategorije
Število tem
Zadnja dejavnost
147,656
07.01.2022. ob 09:19
285,577
06.10.2021. ob 09:47
110,414
16.05.2021. ob 09:34
Preberi več

New Report

Close