Predstavniki Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije ter Združenja za žilne bolezni so na novinarski konferenci predstavili aktivnosti ob že petem dnevu žil, ki ga obeležujemo 16. marca, ter posebno dvoletno akcijo ZdraveArterije.si. Z njo želijo ozaveščati o periferni arterijski bolezni ali bolezni zamašenih žil, ki nezdravljena lahko povzroči smrtno nevarne zaplete, kot sta srčni infarkt in možganska kap.
Prof. dr. Aleš Blinc, dr. med, predstojnik oddelka UKC za žilne bolezni Ljubljana, je spregovoril o periferni arterijski bolezni, dejavnikih tveganja in zdravljenju. Kot je poudaril, je eden od najpomembnejših dejavnikov tveganja za razvoj in napredovanje bolezni kajenje, ki pospeši razvoj bolezni, poslabša rezultate zdravljenja in poveča tveganje za amputacijo uda. Zato k preventivnim pregledom spodbujajo predvsem kadilce, starejše od 50 let. »Le z uspešnim ozaveščanjem o periferni arterijski bolezni bomo lahko prihranili mnogo trpljenja tako bolnikom kot njihovim svojcem ter prispevali k njihovi kakovosti življenja,« je izpostavil prim. Matija Cevc, dr. med., predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije. Andreja Cokan Vujkovac, dr. med., predstavnica Združenja za žilne bolezni in koordinatorka aktivnosti ob dnevu žil, ki letos potekajo že petič, je povedala, da bodo aktivnosti izvajali po različnih slovenskih krajih. Na prireditvah želijo spomniti na dejavnike tveganja za nastanek bolezni žil, med njimi pa je na prvem mestu prav kajenje. Franc Zalar, podpredsednik Društva za zdravje srca in ožilja, je predstavil projekt ZdraveArterije.si, ki se uradno začenja z dnevom žil. Projekt se bo izvajal dve leti in bo s pomočjo raznih dogodkov po Sloveniji ter s podporo tako strokovnih društev kot društev pacientov in bolnikov ozaveščal o problematiki nepoznavanja bolezni. Svoje izkušnje s periferno arterijsko boleznijo in njenimi zapleti je z javnostjo podelil tudi znani novinar Robert Peressutti. Njegova zgodba potrjuje, da kajenje močno vpliva na razvoj bolezni. Ampak šele po drugi operaciji je kajenju dokončno rekel ne in po dobrem letu spet lahko hodi tudi brez bolečin.
Diagnoza periferne arterijske bolezni se lahko opravi preko hitre in neboleče meritve gleženjskega indeksa, ki v eni minuti izmeri tlak v žilah ter natančno in objektivno poda rezultate o prisotnosti bolezni. Ob dnevu žil zato vabijo vse, da si pri osebnem zdravniku občasno izmerijo togost žil, v petek pa bodo meritve izvajali tudi v pasaži Maximarketa v Ljubljani ter na drugih lokacijah po Sloveniji (več v prilogi).
O PERIFERNI ARTERIJSKI BOLEZNI
Ateroskleroza ali poapnenje žil prizadene arterije v telesu in lahko povzroči smrtno nevarne zaplete, kot sta srčni infarkt in možganska kap. Kadar so prizadete tudi arterije zgornjih in spodnjih okončin, pa govorimo o periferni arterijski bolezni (PAB).
Zoženje žil in motnje prekrvavitve zaradi maščobnih oblog so pogostejše na spodnjih okončinah. Te se vrsto let razvijajo počasi in bolniku sprva ne povzročajo nobenih težav, v napredovalem obdobju pa se pojavi občasno šepanje (intermitentna klavdikacija). Značilna je stiskajoča bolečina v mečih ali stegnu, ki se pojavi med hojo in preneha po počitku. Pulzi na nogah so v tem stadiju bolezni že zelo slabo tipljivi ali pa se jih sploh ne čuti. Nadaljnje napredovanje ateroskleroze lahko kritično zmanjša pretok krvi v arterijah (govorimo o kritični ishemiji uda), tako da se bolečina v nogi pojavlja že med mirovanjem. Če tako stanje traja dlje, lahko pride na udu do propada in odmrtja tkiva (nastanek razjede ali gangrene).
V Sloveniji lahko pričakujemo 1.000 do 2.000 bolnikov na leto s kritično ishemijo nog. Smrtnost zaradi srčno-žilnih bolezni je pri bolnikih s PAB dva- do trikrat pogostejša. Eden od najpomembnejših dejavnikov tveganja za razvoj in napredovanje PAB je kajenje, ki pospeši razvoj bolezni, poslabša rezultate zdravljenja in poveča tveganje za amputacijo uda. Drugi pomembni dejavniki tveganja za razvoj PAB so še: sladkorna bolezen, napredovalo ledvično popuščanje, zvišan krvni tlak, povečane vsebnosti maščob in holesterola v krvi, debelost, telesna nedejavnost, družinska obremenjenost in starost.
Slovenj Gradec: ZD od 8-12 ure
Slovenj Gradec: avla bolnišnice od 8-13 ure
Ravne na Koroškem: ZD od 8-13 ure
Mežica: ZD od 8-13 ure
Velenje: VELEJA PARK od 8-13 ure
Velenje: ZD od 8-14h
Radlje ob Dravi: ZD od 8-12 ure
Mislinja: ZD izjemoma 19.3. od 8-12ure
Nova Gorica: v avli bolnišnice od 9-14.30 ure
Nova Gorica: na kirurški polikliniki od 9-14.30 ure
Jesenice: bolnišnica v 1. nadstropju od 10.-12.ure
Izola: avla bolnišnice od 9 -14 ure
Izola: ZD od 9 -13 ure
Koper: Planet Tuš Koper od 9 -16 ure
Koper: ZD na Dellavallejevi 3, v prostorih referenčne ambulante od 10 -12 ure
Novo mesto: Kirurški center Avelana Otočec, Šolska cesta 12. Organizirani prevozi avtobusov:
– dopoldan: odhod avtobusa ob 9.00 uri iz glavne avtobusne postaje v Novem mestu – ustavi se na vseh mestnih avtobusnih postajališčih v smeri Otočec. Odhod iz Otočca ob 10.30 uri.
– popoldan: odhod iz Novega mesta ob 15.45 uri po istem sistemu kot zgoraj. Odhod iz Otočca ob 17.30 uri.
Murska Sobota: čakalnica kirurškega bloka bolnišnice od 8.00 – 13.30 ure
Murska Sobota: ZD od 8.00 – 13.30 ure
Celje: glavna avla bolnišnice od 8 -14 ure
Trbovlje: v angiološki ambulanti od 10 – 12 ure