“Ne morem dovolj poudariti, kako pomembno je samopregledovanje kože: je učinkovito, poceni, dostopno, hitro in priporočeno s strani zdravniških združenj in služb za boj proti raku,” pravi spec. dermatovenerologije Katarina Šmuc Berger, dr. med., iz SB Izola.
Melanom: Zgodnje odkritje pomeni skoraj 100-odstotno preživetje
Po besedah Katarine Šmuc Berger je Slovenija na področju odkrivanja melanoma precej uspešna – 75 odstotkov primerov je odkritih v zgodnjih stadijih, ko je možnost ozdravitve skoraj stoodstotna. Vendar se lahko ob odlašanju slika hitro spremeni. Petletno preživetje pri melanomu, ki je odkrit v napredovalem stadiju, pade na 61 odstotkov, pri metastatski obliki pa celo na 35 odstotkov.
Kljub napredku v diagnostiki in zdravljenju zaradi melanoma vsako leto umre približno 125 ljudi. Mnogi med njimi bi lahko živeli, če bi pravočasno prepoznali sumljive spremembe na koži.
Posebnost kožnega raka – nastane na zelo vidnem mestu
Kožni rak ima posebno značilnost: običajno nastane na dobro vidnih mestih, kar je precej drugače od rakov, ki nastanejo v telesu. To pomeni, da lahko številne primere kožnega raka z rednim opazovanjem odkrijemo pravočasno. Samopregledovanje je možno brez posebnih pripomočkov – opravimo ga lahko mimogrede, na primer po prhanju ali pri preoblačenju. Pomembno je le, da svojo kožo dobro poznamo.
“Ko svojo kožo dobro spoznamo, si lahko rešimo življenje – ali pa bližnjim, če jim pomagamo pri pregledovanju kože,”
poudarja Katarina Šmuc Berger.
O “znamenjih” in nevarnih spremembah
“Obstajajo različne vrste ‘znamenj’: skoraj vsi ljudje imamo melanocitne nevuse (čemur dermatologi pravijo ‘prava znamenja’), pogosta so tudi atipična znamenja. Z leti na koži nastajajo tudi starostne bradavice (so lahko nepravilnih oblik in jih lahko zamenjamo za maligne spremembe), hemangiomi (živo rdeče ‘pikice’ na koži), fibromi (pecljate spremembe na koži); vse to nastane na novo in zato lahko povzročijo preplah oziroma strah pri ljudeh. Lahko pa se pojavijo tudi maligne spremembe,” pripoveduje dermatovenerologinja. Dodaja, da je večina teh tvorb nenevarnih, a ker se pojavijo na novo ali se spreminjajo, lahko povzročijo zaskrbljenost.
Bolje je, da se po nepotrebnem odpravimo na posvetu k zdravniku, kot da morebitno nevarne spremembe zanemarimo oziroma odlašamo s pregledom.
Značilnosti ‘sumljivih’ sprememb
Za sumljive spremembe je po besedah Katarine Šmuc Berger značilno, da:
- Nastanejo relativno hitro – se jih ne spomnimo od prej;
- Se spreminjajo relativno hitro (v nekaj mesecih ali letu)
- Imajo ‘posebne lastnosti’
V večini primerov (75 odstotkih) je melanom povsem nova sprememba na koži – se pravi, ne nastane iz znamenja, ki ga imamo že destletja.
Že 40 let se pri pregledovanju kože govori o pravilu ABCDE, kasneje sta bili dodani še črki F in G:
- A: asimetrija
- B: border – rob
- C: colour – barva
- D: diameter – premer
- E: Elevation, evolution: privzdignjenost, spreminjanje
- F: Firmness – čvrstost (sprememba je čvrsta na dotik)
- G: Growth – rast
ABCDE sistem je sicer zelo praktičen in preprost, vendar ni zelo natančen, priznava Katarina Šmuc Berger. “Včasih lahko sproži nepotreben strah, ker v kriterije ‘padejo’ tudi kakšne starostne bradavice ali hemangiom. Pravilo pa je problematično tudi iz vidika majhnih sprememb na koži, ki so prav tako lahko melanomska – zato sta bili sistemu dodani še črki F in G.“
Uporaben je tudi znak ‘grdega račka’: pomeni pigmentirano lezijo, ki se bistveno razlikuje od preostalih in tako vizualno izrazito izstopa. Poleg tega je dobro vedeti, da nekatere melanomske spremembe rade hitro zakrvavijo.
O strahu, da ne bi prepoznali nevarnih sprememb
Strah, da ne bi prepoznali nevarnih sprememb, je razumljiv, a v večini primerov neupravičen, pravi dermatovenerologinja.
Raziskave so pokazale, da ljudje spremembe pogosto zaznajo pravočasno:
- Skoraj polovica moških je melanom prepoznala najprej sama.
- Do 70 odstotkov žensk je melanom prepoznalo najprej samih.
- Skoraj 60 odstotkov ljudi je zaznalo spremembe v velikosti dva milimetra (in to celo na hrbtu!)
- 75 odstotkov ljudi je zaznalo spremembe v velikosti štiri milimetre.
Pomembno pa je tudi, koliko časa mine do obiska zdravnika – polovica ljudi obišče zdravnika v dveh mesecih, polovica odlaša. A melanomi, odkriti pri rednem samopregledovanju, so bili praviloma tanjši – in to pomeni boljšo prognozo.
“Pri melanomu se sistemski znaki, kot sta denimo slabo počutje ali bolečina, običajno ne kažejo, zlasti na začetku. Dobro počutje torej ne sme biti razlog, da ne ukrepamo,”
opozarja Katarina Šmuc Berger.
Kako pravilno izvajati samopregledovanje?
“Priporočeno je, da si enkrat mesečno pregledamo celo telo – vključno z lasiščem, podplati, nohti, intimnimi predeli in pregibi. Pomagamo si lahko z ogledalom ali prosimo nekoga, da nas pregleda. Za natančnejše spremljanje sprememb lahko fotografiramo znamenja ob ravnilu. Tako bomo lažje opazili morebitne spremembe v velikosti ali obliki,” v zaključku svetuje Katarina Šmuc Berger.
