Ribe so bogate z beljakovinami, omega 3 esencialnimi maščobnimi kislinami, nekaterimi vitamini in minerali. Raziskave kažejo, da dolgoverižne omega-3 maščobne kisline, ki jih zaužijemo z mastnimi modrimi morskimi ribami ali ribjim olje, zmanjšujejo tveganje za nastanek bolezni srca in ožilja. Predvsem manjše ribe, ki jih zaužijemo s kostmi vred, pa so tudi vir vitamina D, kalcija, fosforja, morske ribe pa še joda in selena.
Ribe so lahko prebavljive, imajo malo vezivnega tkiva ter rahlo celično strukturo in so, še posebej v kombinaciji z zelenjavo, kakovosten in uravnotežen obrok. Najbolj koristno je uživanje svežih ali zamrznjenih rib, prehransko manj primerni pa so ribji pripravki, denimo ribje palčke.
Pestro uživanje manjših modrih mastnih rib je (skladno z omejitvami*) koristno tudi za nosečnice, doječe matere in otroke, saj je bilo v raziskavah z živalmi dokazano, da prehrana z manj omega-3 maščobnimi kislinami vpliva na slabši razvoj vida in kognitivnih sposobnosti mladičev. Uživanje rib znotraj uravnotežene prehrane pa dokazano zmanjšuje tudi tveganje za razvoj raka debelega črevesa. Ne smemo pa pozabiti, da so v ribah lahko prisotne tudi zdravju nevarne snovi, denimo težke kovine in organska onesnaževala. Vsebina in količina v ribah neželenih nečistot je povezana z vrsto ribe, njeno starostjo, ulovom, težo in nahajališčem.
*Zaradi možnosti prisotnih težkih kovin in obstojnih organskih onesnaževal naj bi ženske, ki nameravajo zanositi, nosečnice, doječe matere in majhni otroci uživali (roparske) vrste rib kot so npr. tuna, mečarica, trska, morski pes, sulec, smuč, som, ščuka le v majhnih porcijah (< 100 g / teden); če zaužijejo eno od teh vrst, naj v istem tednu ne uživajo drugih rib; tuno (v manjši konzervi) največ dvakrat tedensko. Iz previdnosti naj ne bi uživale surovih rib.
Morske drobne ribe
sardela, sardon, skuša, šur …
Sladkovodne ribe
postrv, lipan, sulec, smuč, klen, som, krap, ščuka, jegulja, belica …
Velike morske ribe
tuna, romb, mečarica, losos …
Vsebnost beljakovin je pri modrih in belih ribah podobna. Sicer pa imajo modre ribe v povprečju nekoliko več maščob, zaradi česar imajo tudi povprečno višjo energijsko vrednost ter več varovalnih omega-3 maščobnih kislin.
Energijska in hranilna vrednost ribjega mesa je odvisna od vrste, spola in velikosti ribe, pa tudi od letnega časa, ko je bila riba ulovljena (denimo, skuše imajo v začetku junija 5 odstotkov maščob telesne mase, avgusta pa 35); temperature morja, drstenja, količine in vrste hrane, ki jo zaužijejo.
Kako prepoznamo svežo ribo?
Ima ‘tipičen vonj po ribi’, izbočene oči, beločnice in leče prozorne, jasno obarvano šarenico. Škrge morajo biti svetlo rdeče, vlažne in imeti bodisi vonj po ribi ali brez vonja. Površina sveže ribe je čvrsta, svetlih izrazitih barv in jasnega sijaja, koža je napeta, luske se čvrsto prilegajo telesu. Pritisk prsta ne pušča vdolbine. Analna odprtina je pri sveži ribi zaprta.
Težava svetovnih razsežnosti: prelov
Včasih je veljalo, da so ribolovni viri skoraj neskončni. Z razvojem ribištva, še posebej industrijskega ribolova, se je kmalu, da je odvzem rib in drugih organizmov večji od njihove naravne sposobnosti obnavljanja in prišlo je do prelova. Danes je prelov težava svetovnih razsežnosti, s katero se sooča večina upravljavcev ribištva. Posledice prelova pa se odražajo na ekosistemski ravni, populacijski ter na socialno-ekonomski ravni.
Skrbimo za trajnost
Potrošniki imamo moč, da z nakupom izdelkov, ko so bili trajnostno pridelani (ali ulovljeni) spodbudimo tako proizvajalce kot dobavitelje k zagotavljanju zdravih in trajnostno pridelanih organizmov. To pomeni, da so bili ti organizmi zakonito ulovljeni oziroma vzgojeni ter, da so bili proizvodni procesi trajnostno naravnani ter nadzorovani. Trajnostne ribe in drugi organizmi so ustrezno označeni, npr. MSC certifikat za ujete organizme in ASC certifikat za organizme iz akvakulture. Posebne oznake ribjih proizvodov to označujejo, zato je potrebno pred nakupom le te dobro prebrati.
Viri:
