Dejavniki tveganja za nastanek bolezni srca in žilja so zvišan krvni tlak, zvišan holesterol, zvišana raven glukoze v krvi, čezmerna telesna teža, kajenje, telesna neaktivnost, stres, spol in starost. Z zdravim načinom življenja lahko nastanek in napredovanje omenjenih srčno-žilnih bolezni in njihovih zapletov odložimo, zmanjšamo njihovo težo in znatno podaljšujemo življenje, piše Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Časnik The Time pa je v sodelovanju s kardiologi pripravil vodnik za zaščito srca od mladosti do zlatih let.
Dvajseta leta
V dvajsetih letih življenja redko razmišljamo o zdravju srca. Vendar je to obdobje pravi čas za oblikovanje navad, ki bodo podpirale vaše srce v prihodnjih letih, pravi preventivni kardiolog dr. Romit Bhattacharya.
Pravi, da so osnove, ki zagotavljajo dolgoročno zdravje srca in možganov:
- Vsakodnevna telesna aktivnost
- Nekajenje oziroma opustitev kajenja
- Uživanje uravnotežene prehrane
- Zadosti kakovostnega spanja
Raziskave kažejo, da se lahko že pri tej starosti v arterijah lahko začnejo tvoriti aterosklerotični plaki, zlasti pri osebah, ki kadijo, se “slabo” prehranjujejo ali imajo v družini zgodovino bolezni srca.
Trideseta leta
V tridesetih letih si ljudje običajno gradijo kariero, vzgajajo otroke in se soočajo s finančnim stresom. Čeprav je v tem času srce še vedno močno, se v tem desetletju lahko začnejo pojavljati subtilne spremembe.
“Kronični stres, tesnoba, depresija in slabo spanje zvišujejo krvni tlak in vnetja ter so povezani z večjim tveganjem za srčni napad,” pravi Bhattacharya. Dodaja, da že samo obremenitve na delovnem mestu pomenijo približno 30 odstotkov večje tveganje za koronarno srčno bolezen.
Telesna aktivnost je v 30. letih še posebej pomembna, poudarja kardiolog dr. Lars Sondergaard. “Že zmerna telesna vadba, kot je hitra hoja samo 20 minut na dan, lahko bistveno izboljša človekovo zdravje,” pravi. Dodaja, da je izjemnega pomena tudi spanje: globok in krepčilni spanec ne le zmanjšuje vnetja ampak pomaga tudi pri regulaciji čustev, da se ljudje bolje spopadajo z življenjskimi pritiski. Zaščitno pa naj bi delovale tudi družbene vezi; močna socialna omrežja so povezana z nižjo ravnjo stresa in daljšo življenjsko dobo.
V 30. letih življenja so že pomembni pregledi in preiskave, ki lahko razkrijejo dejavnike tveganja za srčno-žilne bolezni, kot so krvni tlak, holesterol in raven glukoze v krvi in drugi.
Štirideseta leta
V teh letih morda še ne opazite nobenih opaznih simptomov, vendar pa lahko na težave s srcem v prihodnosti kažejo spremembe krvnega tlaka, holesterola ali glukoze v krvi. “V 40. letih se začnejo pojavljati tiha tveganja, zato je to desetletje, ko je treba preseči ‘dobro počutje’ in začeti meriti,” pravi Bhattacharya. “Krvni tlak, holesterol in glukoza v krvi ostajajo temelj, vendar razmislite o širšem presejanju, če imate v družini težave s srcem in ožiljem. Če vam vaše zdravstveno tveganje ni znano, se posvetujte z zdravnikom,” svetuje. Če so v dejavnikih tveganja zaznana odstopanja, se s spremembami življenjskega sloga in drugimi intervencijami lahko ukrepa, da se zmanjša tveganje za razvoj bolezni in se zaščiti zdravja srca.
Pri nekaterih pa se v četrtem desetletju življenja že lahko začnejo kazati neizraziti znaki, ki lahko kažejo na srčno-žilne bolezni, kot so utrujenost, pomanjkanje sape, bolečina ali druge težave med aktivnostjo. “Pomembno je, da smo ljudje pozorni na to, kako se tole odziva na telesno aktivnost.“
Petdeseta leta
V tem obdobju hormonske spremembe začenjajo preoblikovati srčno-žilno tveganje. Pri ženskah se v menopavzi pogosto poveča raven holesterola LDL, zviša se krvni tlak in spremeni se porazdelitev maščob z bokov in stegen na trebuh. Pri moških se postopoma znižuje raven testosterona, kar lahko poveča tveganje za presnovni sindrom in sladkorno bolezen.
“Zdrave navade, zlasti prehrana in telesna vadba – tako aerobna aktivnost kot vadba za moč – podpirajo boljše hormonsko ravnovesje in zdravje srca,” pravi Bhattacharya.
Šestdeseta leta
V 60. letih srce že desetletja pridno dela, in spremembe, ki so se začele v bolj zgodnjem življenjskem obdobju, lahko postanejo bolj opazne. Srčna mišica se je morda nekoliko odebelila, arterije so se verjetno nekoliko strdile, kar lahko zviša krvni tlak. Pri ženskah zaščitni učinki estrogena po menopavzi izzvenijo, zato se pri ženskah v tem desetletju poveča tveganje za bolezni srca in ožilja.
Zaradi teh dejavnikov ima v tem obdobju veliko ljudi že eno ali več diagnoz srčno-žilnih bolezni: visok krvni tlak (hipertenzijo), visok holesterol ali sladkorno bolezen tipa 2. V teh primerih se je treba osredotočiti na skrbno obvladovanje bolezni.
Od sedemdesetih let naprej
V 70. letih življenja srce neprekinjeno črpa in je naredilo že več kot 2,5 milijarde utripov. Tudi če ste za srce odlično skrbeli, se v tem desetletju starostne spremembe izraziteje pokažejo. Nekatere spremembe so normalen del staranja, druge pa so odraz povečanega tveganja za srce in ožilje.
Zmanjša se učinkovitost črpanja srca, arterije so manj prožne, srčne zaklopke se pogosto obrabijo, pogostejše so tudi motnje srčnega ritma.
Še vedno je pomembno, da ostanete aktivni, se dobro prehranjujete in jemljete predpisana zdravila. Prav tako je pomembna dobro usklajena oskrba, cilj sta neodvisnost in kakovost življenja: z najmanjšim številom najučinkovitejših posegov ohranjati moč, stabilnost in povezanost s stvarmi, ki jih najbolj cenite. Po 70. letu starosti se osredotočite na mobilnost, varnost in dejavnosti, ki vam prinašajo srečo, saj čustveno počutje neposredno podpira zdravje srca.
Vira:
– The Time, How to Keep Your Heart Healthy in Your 20s, 30s, 40s, and Beyond. Dostopno na: https://time.com/7316703/heart-health-at-every-decade/. Zadnji dostop: Oktober 2025
– NIJZ, Srčno-žilne bolezni. Dostopno na: https://nijz.si/nenalezljive-bolezni/srcno-zilne-bolezni/. Zadnji dostop: Oktober 2025
