Homeopatija je sistem zdravljenja, ki je nastal v Evropi pred dobrimi 200 leti. Lahko zdravi skoraj vsa bolezenska stanja. Najboljše uspehe ima pri boleznih, kjer ni hujših strukturnih okvar organov ali organskih sistemov.
»Prepričan sem, da mora biti dober homeopat v prvi vrsti zdravnik. Zdravnik je nekdo, ki je že zrasel z idejo o odgovornem načinu pomoči bolniku. O tem je poslušal na fakulteti, to je spremljal na vajah in to je izkušal pri svojem kliničnem delu. Ob širokem teoretičnem znanju ima tudi izkušnje, zna opazovati, kdaj se zdravstveno stanje slabša, razvije intuicijo, da »zavoha«, kadar mu kaj ni všeč, pa tudi, kakšni so prvi znaki izboljšanja, ko preiskave in monitorji in sestre piskajo, da je še vse narobe. Predvsem pa je ves čas odgovoren. Pozna odgovornost svojih odločitev do bolnika, do njegovih svojcev, do svojih nadrejenih, do svojih podrejenih, do državnega tožilca in predvsem do svoje vesti. Vsak zdravnik je že doživel, da je nek pacient umrl, ker se je prehitro odločil za napačno zdravilo ali prepozno za pravo. Nihče drug ne pozna te odgovornosti. Zato je zdravnik najbolj preudaren, ko je treba predpisati neko zdravilo. Sam temu šaljivo pravim, da ima »dar strahu božjega«. Do predpisovanja zdravil mora biti ravno prav zadržan. Tudi do predpisovanja homeopatskih zdravil.
Še posebej svarim pred strokovnjaki drugih medicinskih strok (farmacevti, medicinske sestre, tehniki, fizioterapevti…), ki so v zdravstvenem sistemu zdravnikovi sodelavci in ponavadi nosijo veliko manjšo odgovornost, so pa v zakonsko preohlapno regulirani homeopatiji našli priložnost za svojo terapevtsko udejstvovanje. Za vse te profile je bistveno, da nikoli niso nosili teže odgovornosti zdravniških odločitev, da nimajo tako širokega vpogleda v to, kaj je to zdrav ali bolan organizem, kakšni so možni izidi bolezni in bistveno bolj pogumno (prepogumno) sprejemajo terapevtske odločitve, ki so tudi mnogo bolj verjetno napačne.
Homeopatija ni hec. Vsaka reč, ki lahko naredi veliko dobrega, lahko naredi tudi veliko škode, če jo kdo načrtno ali pa iz nevednosti zlorablja. To velja tudi za homeopatijo. Veliki homeopat in strastni zagovornik homeopatije pred napadi šolske medicine dr. J.T. Kent je pred 100 leti robantil, da niti šolska medicina ne more tako »zafurati« pacienta kot to lahko stori napačna homeopatija. Dober homeopat mora predvsem obvladati vso homeopatsko teorijo, da ve, kdaj je dal pravo zdravilo in se ne sme vmešavati, četudi se pacient pritožuje zaradi stotih težav, in mora vedeti, kdaj je dal narobno zdravilo in se mora vmešati, četudi se pacient hvali, kako je mnogo simptomov izzvenelo in mora seveda vedeti, kako se vmešati. Homeopatska teorija ni nekaj, kar bi se dalo na hitro naučiti. Potrebuje poglobljen večletni študij.
Seveda se tu in tam najde nekdo, ki ni zdravnik, pa je zelo dober homeopat in se dela tudi z vso odgovornostjo loteva, a verjetnost, da boste med laiki našli dobre homeopate, je zaradi vseh zgornjih razlogov bistveno manjša.«
Nadaljevanje razprave lahko preberete v temi Kako najti dobrega homeopata.
Vir: povzeto po forumu Homeopatija, avtor Jošt Klemenc, dr.med., zdravnik homeopat
