Starejši ljudje so po navadi manj telesno aktivni. Ko prenehajo hoditi v službo, se mnogi ‘zasedijo’. Predolgo sedenje je povezano s povečanim tveganjem za številne kronične bolezni in tudi s prezgodnjo smrtjo. Raziskovalci univerze v Kaliforniji in univerze v Arizoni pa so ugotovili, da je veliko odvisno tudi od tega, s čim si med sedenjem krajšajo čas. So aktivni ali pasivni?
Med pasivne dejavnosti spada na primer gledanje televizije, med aktivne dejavnosti, ki jih lahko opravljamo sede, pa:
- branje
- dejavnosti za računalnikom (brskanje/raziskovanje po internetu)
- igranje video igric
- pisanje objav na forumih
- pisanje komentarjev
- uporaba spletnega bančništva
- spletno nakupovanje
- spletno spoznavanje novih ljudi
- opravljanje spletnih tečajev
- poslušanje glasbenih spotov
- sodelovanje v karaokah
Študija je pokazala, da imajo tisti, ki raje gledajo televizijo, večje tveganje za demenco, tisti, ki se sede večinoma ukvarjajo z zgoraj omenjenimi aktivnimi dejavnostmi, pa lahko opazno zmanjšajo tveganje za demenco. Ti rezultati veljajo tako za tiste, ki so sicer telesno še aktivni kot tudi tiste, ki niso. “Učinki sedenja na naše možgane so torej neodvisni od tega, kako telesno aktivni smo še,” je povedal Gene Alexander, profesor psihologije na Univerzi v Arizoni.
Večurno sedenje torej ni nujno problem, vsaj ne, kar se tiče tveganja za demenco. Bolj pomembno je, s katero dejavnostjo se ukvarjate, ko sedite, pa je pojasnil avtor študije David Raichlen, profesor antropologije in bioloških znanosti na Univerzi v Kaliforniji.
Uporaba računalnika boljša za mišice kot gledanje televizije
“Prejšnje študije so pokazale, da so mišice med gledanjem televizije manj aktivne kot med branjem ali uporabo računalnika,” je dejal Raichlen. “Do zmanjšanja pretoka krvi v možgane pride še zlasti zaradi dolgotrajnega sedenja, vendar se zdi, da intelektualna stimulacija možganov zaradi branja knjige ali računalniške dejavnosti izniči nekatere negativne učinke sedenja.”
Študija je pregledala podatke 145.000 udeležencev, starejših od 60 let. Po 12 letih so preverili, koliko oseb je zbolelo za demenco in kako so oboleli preživljali svoj sedeči prosti čas. Pri vrednotenju so upoštevali še druge dejavnike tveganja za demenco, na primer starost, spalne navade, uživanje tobaka ali alkohola, obseg socialnih stikov itd.
Gibanje je kljub temu pomembno …
Na razvoj demence gibanje očitno nima velikega vpliva, ga ima pa na razvoj drugih bolezni, kot so bolezni srca in ožilja, diabetes, visok krvni tlak, debelost, rak … Priporočljivo je, da se starejši vsak dan odpravijo vsaj na 10-minutni sprehod. Tudi počasen sprehod pripomore k daljšemu življenju, poročajo raziskovalci, ki so se leta 2022 udeležili kongresa Evropskega kardiološkega društva (European Society of Cardiology). Tveganje za smrt se je pri aktivnih upokojencih znižala za 40 odstotkov v primerjavi s starejšimi, ki niso telesno aktivni. Idealno bi bilo, če bi si osebe, starejše od 85 let, privoščile 20-minutni sprehod na dan, poročajo.
