Panični napad lahko človek doživi zaradi določenih razmer, ki izzovejo buren telesni in duševni odziv. Zaradi zunanjih ali notranjih vzrokov se poveča preplavljajoč občutek nemoči, ujetosti in močnega strahu.
“Nekaj mesecev nazaj sem doživela panični napad s hiperventilacijo. Ker sem imela občutek srčnega napada, sem odšla na urgenco, kjer mi je bila postavljena diagnoza. S tem sem se soočila prvič, nikoli nisem imela težav. Stvar me je seveda povsem vrgla s tira.
(vir: forum Depresija, anksioznost in razpoloženjske motnje)
Po prebranem sem pričela z avtogenimi treningi, vključila sem več gibanja, poslužila sem se bioresonance, obiskujem psihoterapevta.”
“Nekaj sekund po tem, ko sem zaspal me je dobesedno vrglo iz postelje. Lovil sem zrak in mislil, da se mi bo ustavilo srce in bom padel v nezavest. Bi to lahko bil panični napad (in kako to preprečiti?), ali lahko gre za kaj hujšega? zaradi prestrašenosti sem spal manj kot 3 ure in se bojim, kdaj se bo to spet ponovilo.”
(vir: forum Kardiologija)
“Proti koncu nosečnosti, so se začele težave, ki pa niso bile “samo” srce… strah me je biti sama, nervoza, panični napadi, ko je partner sel v službo me je skrbelo, strah me je bilo straha…. po dolgem letu “boja” sem se udala ADjem.”
vir: forum ABC Ginekologije in porodništva)
Kaj sproži panični napad?
Strokovnjaki programa OMRA pojasnjujejo, da panični napad najpogosteje ni vezan na določene razmere, pač pa ga človek doživi kar iznenada, popolnoma nepričakovano. Pomembno je izpostaviti, da panični napad nikakor še ne pomeni panične motnje. Panična motnja se lahko razvije, kadar človek doživi vsaj dva nepričakovana panična napada, ki jima sledi vsaj en mesec skrbi pred novim napadom, izgubo nadzora ali zdravega razuma.
Kaj lahko naredimo, da umirimo panični napad?
Najpomembneje je, da razumemo in se opominjamo, da ne doživljamo srčnega zastoja in da ne umiramo. Zavedati se moramo, da so to miselne napake oziroma tako imenovane kognitivne distorzije. Spoznati moramo, da gre zgolj za pretiran telesni odziv in ne za dejansko ogrožajoč dogodek oziroma razmere, v katerih smo.
Umirimo dihanje in hitro bitje srca. Pozornost skušamo preusmeriti na dihanje. Počasen vdih in nujno podaljšan izdih. Izvedemo lahko različne tehnike dihanja, ena izmed njih je dihanje v razmerju sedem sekundni vdih in enajst sekundni izdih. Poravnamo držo, ramena nazaj in dvignemo glavo.
Uporabljamo pozitivno naravnan govor, ponavljamo besede, kot so, da je z nami vse v redu, super bomo, vemo kaj se dogaja v našem telesu, imamo nadzor, dihamo, je le telesni odziv, minilo bo … Velikokrat pomaga, da se s čim zamotimo.
Pozornost skušamo preusmeriti na druge stvari. Na primer, v miru opazujemo predmete okoli nas, jih zaznavamo in poimenujemo. Lahko se uležemo in pogledamo kakšen zanimiv posnetek ali film. Če imamo dovolj moči, se odpravimo na sprehod, privoščimo si mirno kopel ali se pogovorimo s prijateljem. Velikokrat lahko pomaga telesna dejavnost, kot je hitra hoja, tek in telovadba ali le stresanje telesa, da skušamo sprostiti mišično napetost v telesu. Za sprostitev mišične napetosti je primerna tehnika progresivne mišične relaksacije, avtogeni trening.
Zlata pravila za umirjanje paničnega napada:
1. Opominjamo se, da ne doživljamo srčnega zastoja in da ne umiramo.
2. Počasi vdihnemo in podaljšano izdihnemo nujno podaljšan izdih. Izvedemo lahko različne tehnike dihanja, ena izmed njih je dihanje v razmerju (7-sekundni vdih in 11-sekundni izdih)
3. Poravnamo držo.
4. Ponavljamo pozitivne besede.
5. Preusmerimo pozornost na kaj drugega.
Znanja za obvladovanje stresa
Maja OMRA pripravlja delavnico STRES POVZROČA STISKE, OKREPITE SVOJE MOČI!: sreda, 31. maj (od 12:00 do 17:30). Prijavite se lahko na spletni strani.
Če potrebujete pogovor in nasvet, lahko obiščete tudi forum Depresija, anksioznost in razpoloženjske motnje. Na forumu so objavljene tudi izkušnje drugih.
Za pomiritev pa lahko prisluhnete tudi različnim oblikam meditacije. Nekaj odličnih v slovenskem jeziku je zbranih na strani Harmonija na Med.Over.Net.
