Osebam, ki so bile v neposrednem tesnem stiku z obolelim, se bo predpisal antibiotik v zaščitne namene. Po prejetem zdravilu bodo zaščiteni pred okužbo.
Visoka umrljivost in trajne okvare možganov
Invazivne meningokokne okužbe so posledica okužbe z bakterijo Neisseria meningitidis – skrajšano meningokok. Če meningokok iz sluznic vdre v sterilne telesne tekočine, kot sta kri ali možganska tekočina, govorimo o invazivni okužbi. Najpogosteje pride do gnojnega vnetja možganskih ovojnic – meningokokni meningitis.
Meningokoki se lahko nahajajo pri zdravih ljudeh v sluznici nosno – žrelnega predela. Prisotni so pri dveh odstotkih otrok, mlajših od pet let, ter pri 25 odstotkih mladostnikov, starih med 15 in 19 let.
Meningokokna okužba se zdravi z antibiotiki, ki delujejo v 24 urah, vendar v boju proti bakteriji niso vedno uspešni. Zato je smrtnost ob meningokoknem meningitisu še vedno visoka in znaša od 8 do 15 odstotkov, pred antibiotiki pa je bila umrljivost še višja. Bolezen pogosto, v 10 do 20 odstotkih, pusti tudi trajne okvare možganov, ki človeku lahko povsem spremenijo življenje.
Število okužb po letih:
- V letu 2018 je bilo zabeleženih 19 okužb.
- V letu 2019 je bilo zabeleženih 9 okužb.
- V letu 2020 je bilo zabeleženih 6 okužb.
- V letu 2021 je bilo zabeleženih 3 okužbe.
- V letu 2022 je bilo zabeleženih 7 okužb.
- V letu 2023 (do 18. decembra) je bilo zabeleženih 6 okužb.
Število smrtnih primerov zaradi okužbe:
- V letu 2018 sta umrli 2 osebi zaradi okužbe.
- V letu 2023 (do 18. decembra) je umrla 1 oseba zaradi okužbe.
Prenaša se z zelo tesnimi in dolgo časa trajajočimi stiki
Glavni vir meningokoknih okužb je običajno zdrav nosilec, ki pa pogosto sam ne zboli. Okužba se širi kapljično:
– z drobnimi kapljicami, ki se lahko razpršijo do enega metra, denimo ob kihanju in kašljanju;
– z uporabo istega jedilnega pribora, posod, kozarcev;
– s poljubom, če je prišlo do stika sluznic (ob poljubu usta na lice je verjetnost prenosa zelo majhna).
Dovzetnost za bolezen je sicer nizka in se zmanjšuje s starostjo. Za okužbo so najbolj dovzetni majhni otroci in mladostniki ter osebe z okrnjeno imunostjo.
Meningokokni meningitis se začne z nenadno povišano telesno temperaturo, močnim glavobolom, slabostjo, pogostim bruhanjem, otrdelim vratom, motnjo zavesti in mrzlico. Včasih je bolnik lahko že po nekaj urah nezavesten. Na koži se lahko pojavi izpuščaj v obliki drobnih krvavitev (petehije).
Od okužbe do izbruha bolezni lahko mine od dva do deset dni, najpogosteje tri do štiri dni. V tem času meningokoki prodrejo v kri in krožijo po telesu. Tako se naselijo tudi v možganskih ovojnicah, kjer povzročijo gnojno vnetje. Posebno huda oblika je meningokokna sepsa, ki se začne zelo hitro, bolnikovo stanje se slabša iz ure v uro.
Obolenje je resno in zahteva hitro prepoznavo ter ustrezno antibiotično zdravljenje. Večina obolelih potrebuje bolnišnično zdravljenje. Proti določenim skupinam meningokoka se lahko zaščitimo s cepljenjem; in sicer proti meningokokom tipa B, ter s štirivalentnim cepivom proti meningokokom skupine A, C, W135 in Y.
Viri:
- https://nijz.si/nalezljive-bolezni/na-nijz-prejeli-prijavo-smrti-zaradi-suma-na-meningokokno-sepso/
- https://nijz.si/nalezljive-bolezni/cepljenje/cepiva-proti-posameznim-boleznim-meningokokne-okuzbe/
- https://www.humanitas.net/sl/diseases/cepljenje-proti-meningokoku/
