V Sloveniji gremo vsako leto k osebnemu zdravniku v povprečju približno trikrat. A skoraj vsak šesti bolnik rešitev za svojo zdravstveno težavo najde šele pri specialistu. Preverili smo vse, kar morate vedeti o napotitvi k specialistu, pa tudi zakaj so čakalne dobe tako dolge in kako jih lahko skrajšate.
Zakaj sploh k specialistu?
»Ko se odločamo o tem, ali pacienta napotiti k specialistu, zdravniki na primarni ravni vedno tehtamo, koliko znanja imamo in koliko lahko pacientovo težavo rešimo sami,«
pojasnjuje Marjan Berginc, dr. med., specialist družinske medicine iz Slovenskih Konjic, »moj zdravnik 2016« po izboru bralcev revije Viva.
»Če to znanje manjka ali pa so potrebne diagnostične preiskave, ki jih na primarni ravni ne moremo narediti, sledi napotitev na sekundarno raven.«
Nujno, hitro ali redno?
Ko zdravniki presojajo, ali bolnika napotiti k specialistu, se odločajo tudi o tem, kako hitro mora biti obravnavan. Izbirajo med kategorijami nujno, hitro in redno.
»Zdravniki pacientom ne želimo slabega. Čisto vsakemu bi privoščili, da bi bil na vrsti v 24 urah. A sistem tega ne dopušča. Tako nujno zdravljenje pripada tistim, ki jim grozi invalidnost ali celo smrt, če zdravniške obravnave ne bi bili deležni takoj. Napotnica nujno velja samo 24 ur in jo lahko pacient izkoristi samo enkrat,« pojasnjuje družinski zdravnik.
Vse, kar ni nujno, na napotnici dobi oznako hitro. To pomeni obravnavo v treh mesecih.
Druga možnost pa je oznaka redno, kar pomeni do pol leta čakanja na prvo obravnavo pri specialistu.
Obolevati zaradi čakanja
Če se ne odločimo za zdravljenje pri zasebnikih in če ravno ne dobimo napotnice za nujno zdravljenje – in običajno je ne –, smo bolniki primorani v dolgo čakanje na pregled.
A zakaj sploh tako dolgo čakamo?
»Med razlogi za dolge čakalne dobe v zdravstvu je na prvem mestu zagotovo trend staranja prebivalstva,«
pojasnjuje tiskovni predstavnik Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Damjan Kos.
»Starejši ko smo, več zdravniške oskrbe potrebujemo, zato se potrebe po zdravstvenih storitvah večajo. In ker se kadrovske, opremske in tudi prostorske zmogljivosti ne povečujejo sorazmerno, so čakalne dobe vse daljše.«
Drugi razlog za dolgo čakanje je družbenoekonomsko stanje v državi.
»V Sloveniji glede na izdatke za zdravstvo po kupni moči na prebivalca bistveno zaostajamo za razvitimi državami,« dodaja Kos.
Tretji dejavnik pa so nove možnosti zdravljenja in diagnostike, ki same po sebi ustvarjajo nove potrebe. Zdravniki lahko na dodatne preiskave in zdravljenje napotijo več bolnikov, kot so jih pred leti, ko možnosti zdravljenja niso bile tako široke, kot so danes.
Se je čakanju mogoče izogniti?
Ker je čakanje lahko izjemno frustrirajoče, obstaja pa tudi možnost, da se med čakanjem pojavijo dodatni zapleti in poškodbe, se mnogi vseeno odločijo za samoplačniško zdravljenje, ki so ga deležni takoj.
A če bi se hoteli pri zasebnikih povsem pozdraviti, bi včasih morali bolniki zapraviti celo premoženje: plačati je treba prvi pregled, vso diagnostiko, kontrolni pregled in še morebitno terapijo.
Čakanju in visokim stroškom zdravstvene obravnave se lahko izognete. Sklenete lahko primerno dodatno zdravstveno zavarovanje.
Rešitev za težave je sklenitev zavarovanja Celovita zdravstvena obravnava, ki ga ponuja Triglav, Zdravstvena zavarovalnica.
S tem zavarovanjem naenkrat poskrbite za morebitne zdravstvene težave, ki bi zahtevale specialistično obravnavo in ambulantni operativni poseg.