Se je že zgodilo, da se je otrok zazrl v vas in zaprosil: »Imel bi kužka«? Če boste otroka dobro pripravili na novega živalskega družinskega člana in mu glede na starost zaupali tudi ustrezno mero odgovornosti, bo lahko pes za otroka nekaj najboljšega, kar se mu je zgodilo v življenju. Odraščanje otrok z živaljo ima veliko dodano vrednost. Psi so za to vlogo še posebej primerni, saj se močno navežejo na družino. Pes in otrok bosta čudovita kombinacija, saj bosta razvila trden odnos, od katerega bosta imela koristi oba.
Odgovorni so vedno starši
Zelo pogosto se dogaja, da si otroci zaželijo psa, starši pa jim željo izpolnijo. Velikokrat nato psa oddajo, saj ugotovijo, da je bila odločitev prenagla in nepremišljena. Otroci so se psa naveličali.
Krivde ne smemo prenesti na otroke, v takih primerih so odgovorni predvsem starši.
“Otrokom razložite, kaj pomeni biti odgovoren lastnik psa.”
Če ne poznate pravega razloga, zakaj si otrok želi psa, se lahko prehitro odločite. Nakopljete si kup težav, pes pa je žrtev.
Da bi lahko otrokom svetovali o vzgoji psa, morate najprej sami pridobiti ustrezna znanja in kasneje otroka pri delu s psom ves čas nadzorovati.
Kaj lahko naredite, da bo otrokova želja po psu za družino pridobitev in ne nadloga?
1. Otroka vključite v priprave na psa
Z otrokom se pogovorite, kako in kje psa sploh lahko dobite. Predstavite mu različne možnosti, skupaj izberite pasmo in ga pripravite na odgovornost ter prihod psa.
Če ocenjujete, da otroku lahko že zaupate nekaj odgovornosti, naj poda svoje mnenje.
“Če se pred nakupom psa nameravate posvetovati s strokovnjakom, naj bo otrok vključen v posvet.”
Tako bo otrok začel bolj realno razmišljati o psu in o tem, da ima tudi pes svoje zahteve.
2. Otrok naj se zaveda, da pes ni igrača
Otroka vprašajte, zakaj si psa sploh želi. Če začutite, da si ga predstavlja kot igračo, ga raje ne kupujte.
“Pes je živo bitje 24 ur na dan in potrebuje tudi svoj mir.”
Če si otrok želi psa, ker je osamljen in potrebuje nekoga za druženje, se lahko zgodi, da bo psa začel v ta namen izkoriščati. Za žival je lahko to zelo stresno.
3. Postavite prioritete
Če ima otrok že sedaj polno zasedene dneve z šolskimi ali z obšolskimi dejavnostmi, bo težko našel dovolj časa še za štirinožnega prijatelja.
Skupaj postavite prioritete. Na prvem mestu naj bo šola, o drugi prednosti pa se dogovorite – krožek ali pes. Morda nakup ali posvojitev psa le malo preložite, če prihaja obdobje, ko bo otrok imel več časa.
4. Oblikujte urnik
Otrok morda ne ve, kaj zahteva pes: vstajanje ob petih zjutraj, navajanje psa, da potrebo opravlja zunaj in ne v stanovanju, zato ga je potrebno peljati ven vsaki dve uri ali odrekanje svojim željam zaradi potreb psa.
Že pred nakupom psa simulirajte situacije, ki bi se dogajale, če bi že imeli psa.
Skupaj obiščite skupinski tečaj za šolanje psa in si oglejte potek. Otrok mora vedeti, da se tečaj obiskuje v vsakem vremenu.
Ob vseh informacijah, si bo otrok mogoče premislil in spoznal, da pes zahteva veliko odgovornosti in časa v vseh okoliščinah.
Otroci naj na tečajih sodelujejo
Če se odločite za nakup, je pomembno, da otroka primerno usmerjate tudi po nakupu.
Otroci lahko sodelujejo na tečajih vzgoje psov, saj se ob tem naučijo odgovornosti, discipline in pomena gibanja na prostem.
“Otroke pri delu s psom še posebej motivira to, da takoj dobijo povratno informacijo o svoji uspešnosti.”
Psa naj vzgaja vsa družina. Vsak korak naredite skupaj, vsi se udeležite skupinskega tečaja vzgoje psa. Če vsa družina ni sposobna sodelovati pri vzgoji, se pes močno odsvetuje.
Ob upoštevanju zgornjih nasvetov bo otrok spoznal, da »imeti psa« pomeni veliko dela, stroškov in odgovornosti. Bolj realno, kot mu boste to predstavili, bolj premišljena bo njegova odločitev.
Če bo po vsem tem želja še vedno velika, bo otrok najverjetneje znal prevzeti odgovornost in bo dober pasji vodnik. Takrat bo pes postal najboljše, kar se je otroku zgodilo v življenju.
Več si lahko preberete tu.
Avtor: Jure Pribičevič, Vodnik in inštruktor reševalnih psov
