Za večino ljudi je gluten popolnoma neškodljiv. Vendar pa obstajajo posamezniki, ki se mu morajo izogibati. Sem spadajo:
- Osebe s celiakijo – avtoimunska bolezen, pri kateri gluten sproži vnetno reakcijo, ki povzroča škodo na tankem črevesu in drugih organskih sistemih.
- Osebe z alergijo na pšenico – alergijska reakcija na beljakovine pšenice, ki lahko povzroči resne simptome. Ti ljudje po zaužitju glutena lahko občutijo napihnjenost, drisko, glavobol …
- Osebe s preobčutljivostjo na gluten – posamezniki, ki ob zaužitju glutena doživljajo prebavne in druge težave, a nimajo celiakije ali alergije.
Za te osebe izločitev glutena iz prehrane pomeni pomembno izboljšanje zdravja in počutja.
Gluten v prehrani in človeškem telesu
Zdi se, da je gluten skoraj povsod – v kruhu, testeninah, pivu … Toda kaj pravzaprav je? Gluten je mešanica beljakovin, ki se naravno nahaja v žitih, kot so pšenica, rž, ječmen, oves, pira, kamut in tritikala (križanec med pšenico in ržjo).
Beljakovine v telesu pomaga razgraditi encim proteaza, vendar ta ne more popolnoma razgraditi glutena. Nerazgrajeni gluten tako pride do tankega črevesa, kar večini ljudi ne povzroča težav, izjema pa so prej omenjene skupine oseb.
Beljakovine, prisotne v glutenu, imajo precej nizko hranilno vrednost, zato gluten sam po sebi ni nujen del zdrave prehrane. Vendar pa veliko polnozrnatih žit, ki vsebujejo gluten, vsebuje tudi številne vitamine (predvsem vitamine skupine B), minerale (predvsem železo) in prehranske vlaknine. Zato se uvrščajo na seznam zdravju koristnih živil.
Celiakija: veliko več kot le “prebavne težave”
Celiakija ni zgolj prebavna težava, temveč imunsko pogojena sistemska bolezen, ki prizadene predvsem tanko črevo. Če se oseba s celiakijo ne izogiba glutenu, lahko privede lahko do:
- Refraktorne celiakije: takšna poškodba sluznice tankega črevesa, ki ostane tudi po strogi izključitvi glutena iz prehrane.
- Popuščanja eksokrine funkcije trebušne slinavke.
- Težav s plodnostjo, ki so posledica kroničnega vnetja in pomanjkanja hranil.
- Nevroloških obolenj, kot sta epilepsija in ataksija.
- Znižanja kostne gostote, kar lahko vodi do pogostejših zlomov kosti.
Za celiakijo v Evropi zboli en odstotek prebivalcev, vendar je veliko bolnikov nediagnosticiranih. Diagnosticiranje je lahko precej dolgotrajno in vključuje različne teste, ki jih lahko opravi samo zdravniško osebje.
Na celiakijo je treba pomisliti ob:
- Nepojasnjenih prebavnih težavah, kot so driska, napihnjenost, bolečine v trebuhu; še posebej, če se to lahko poveže z zaužitjem pšeničnih izdelkov, oziroma izdelkov iz drugih škodljivih žit (pri klasični obliki).
- Zaprtju ali občasnih bolečinah v trebuhu.
- Slabosti.
- Utrujenosti.
- Slabokrvnosti.
- Osteoporozi (ki se jo morda ugotovi šele ob zlomih kosti).
- Težavah s ščitnico.
- Kožnnem izpuščaju – herpetiformni dermatitis je ena od oblik celiakije, ki se kaže z izpuščaji (lahko zgledajo kot mehurčki), vendar na drugih mestih, kot se pojavljajo ob alergiji, ki se pojavljajo na komolcih, kolenih ali nad križnico.
Več o celiakiji v članku razkriva specialist pediater izr. prof. dr. Jernej Dolinšek, dr. med.. Kot pravi, pri celiakiji ne velja, da blažja oblika bolezni nujno pomeni manj nevaren potek.
Ko hrana postane zdravilo
Za osebe s celiakijo je edina možnost zdravljenja strogo in vseživljenjsko izogibanje glutenu. Tudi najmanjše sledi glutena lahko sprožijo imunski odziv, zato je nujno preverjanje sestavin vseh prehranskih izdelkov. S strogim upoštevanjem diete se običajno škoda na črevesni sluznici postopoma popravi in simptomi izzvenijo.
Alergija na pšenico
Alergija na pšenično moko je razmeroma redka, pri otrocih se pojavlja pogosteje kot pri odraslih. Povzročijo jo lahko uživanje moke, vdihavanje njenih delcev ali stik s kožo. Pri večini obolelih alergija ob doslednem upoštevanju ustrezne diete sčasoma izzveni.
Ob alergiji na pšenično moko se pri otroku običajno pojavijo znaki atopijskega dermatitisa, lahko pa tudi akutne alergijske reakcije, zlasti koprivnica, dušenje, redko pa tudi anafilaktičen šok.
Pozor: Gluten tudi tam, kjer ga najmanj pričakujemo
Gluten ima zaradi svojih kemijskih lastnosti pomembno vlogo pri pripravi testa – daje mu elastičnost, omogoča vzhajanje in prispeva k strukturi pekovskih izdelkov. Zaradi teh lastnosti se pogosto uporablja tudi kot aditiv v živilih, kjer ga ne bi pričakovali, na primer v sirih, sladkarijah, sojini omaki …
Poleg prehrane pa ga najdemo tudi v nekaterih zdravilih, kozmetičnih izdelkih, igračah, pa celo v pisemskih ovojnicah in poštnih znamkah. Vendar stik s kožo ni sporen – težavo osebam s celiakijo predstavlja le zaužitje glutena.
Viri:
- Prehrana.si: Ali je gluten škodljiv? Dostopno na: Ali je gluten škodljiv? Zadnji dostop: Februar 2025
- Hopkins Medicine: What Is Gluten and What Does It Do? Dostopno na: What Is Gluten and What Does It Do? Zadnji dostop: Februar 2025
- Prehrana.si: Prehrana pri celiakiji – prehrana brez glutena. Dostopno na: Prehrana pri celiakiji – prehrana brez glutena. Zadnji dostop: Februar 2025
- Imuno.si: Alergija na pšenično moko. Dosotno na: Alergija na pšenično moko. Zadnji dostop: Februar: 2025
