Šole so tako po zakonu dolžne zagotavljati vsaj en obrok. Strokovno podlago kako pripraviti ta obrok in kakšen naj bo dajejo Smernice za prehranjevanje v vzgojo-izobraževalnih zavodih in Praktium jedilnikov. Smernice omenjajo tudi, da ja naloga šolske prehrane zadovoljevanje otrokovih potreb in želja.
Trend zahtev po drugačnih oblikah prehrane narašča
Vendar pa trend zahtev po drugačnih oblikah prehrane narašča, bodisi iz medicinskih razlogov ali pa zaradi drugačne miselnosti. Kako lahko tem zahtevam šole sledijo, je odvisno od tega kakšne kadrovske in tehnične možnosti imajo. Vprašanje je ali normativi za določanje potreb po kuhinjskem osebju upoštevajo tudi te zahteve, saj vemo da priprava različnih diet za majhno število otrok zahteva več dodatnega dela in specifičnega znanja in ali imajo šole tudi tehnične možnosti za pripravo takšnih obrokov.
Torej na eni strani so vse večje zahteve, na drugi strani pa omejeni tako tehnični kot kadrovski resursi. Šola bi torej morala zagotoviti zadostno število kuhinjskega osebja kot tudi ustreznega znanja, da bi lahko ponudila različne vrste dietnih obrokov. To zagotovo terja tudi določena dodatna finančna sredstva tako za specifična živila (saj vemo, da so npr. brezglutenski izdelki dražji od običajnih) kot kadrovsko okrepitev in izobraževanje osebja. Vprašanje pa je kdo in kako bo pokril te stroške. Zakon pravi: »Dietne obroke organizira šola v okviru dodatne ponudbe in v skladu s svojimi zmožnostmi.« Ali starši torej lahko zahtevajo, da se njihovim otrokom v šolah nudi dietni obrok? Ali so dolžne to šole zagotoviti? Da, a kot navedeno skladno s svojimi možnostmi in kot dodatna ponudba.
Lahko to beremo kot, da ima šola možnost dodatne stroške zaračunati staršem otrok, ki potrebujejo dietno prehrano ali je bolj pravično, da gre po sistemu solidarnosti, saj so ti otroci že tako prikrajšani zaradi omejitev pri prehrani? Kaj torej starši lahko in česa ne morejo zahtevati in kako na to lahko odgovori šola? Poraja se več vprašanj na katera bo potrebno poiskati odgovore in sistemske rešitve.
Zdravje je na prvem mestu. Ali res?
Vsi se moramo zavedati, da le zdravi posamezniki tvorijo zdravo družbo, da se ob tem zmanjšujejo stroški za zdravljenje in povečuje produktivnost, uspešnost in tudi zadovoljstvo. Kot radi rečemo, da je zdravje na prvem mestu, pa naredimo vse da bi bilo temu res tako?
Potrebno je odpreti to področje in nasloviti vprašanja na tiste, ki imajo v rokah moč, da se stvari na tem področju lahko spremenijo, sicer bomo imeli lahko veliko vrhunskih strokovnjakov, ki pa bodo slabega zdravja in svojega poslanstva zato ne bodo morali opravljati.
Avtorica: mag. Iva Verbnik, univ. dipl. ing. živ. teh.
Za dodatna vprašanja obiščite forum Prehrana in varnost živil.
