Z analizo možganskih mrež več so raziskovalci z Univerze v Würzburgu ugotovili, da so ravno te široko razporejene povezave najmočnejši napovednik inteligence.
Čeprav vemo, da so možgani glavni “nadzorni center” telesa – usklajujejo gibanje, čustva, spomin in razmišljanje – znanstveniki priznavajo, da o njih še vedno razumemo presenetljivo malo. Ekipa z Univerze Julius-Maximilians v Würzburgu (Nemčija) pod vodstvom dr. Kirsten Hilger poskuša razvozlati enega od največjih izzivov: kaj v možganih določa našo inteligenco.
Njihova študija, objavljena v reviji PNAS Nexus, razkriva, da inteligenca ni lokalizirana v posameznih delih možganov (npr. v prefrontalnem korteksu), kot se je dolgo domnevalo, temveč je globalna lastnost, ki nastane iz medsebojnega delovanja številnih možganskih področij.
Povezave, ki razkrivajo, kako pametni smo
Raziskovalci so uporabili podatke iz ameriškega projekta Human Connectome Project – ene največjih baz možganskih slik doslej. S pomočjo funkcionalne magnetne resonance (fMRI) so analizirali možganske aktivnosti več kot 800 zdravih odraslih oseb v mirovanju in med opravljanjem različnih nalog.
Na podlagi teh slik so ustvarili “zemljevid povezav”, ki prikazuje, kako učinkovito posamezne regije komunicirajo med seboj. Nato so s pomočjo strojnega učenja preverjali, ali lahko te povezave napovedujejo rezultate različnih inteligenčnih testov.
Pokazalo se je, da povezave, ki so razpršene po vseh možganih, veliko bolje napovedujejo inteligenco kot tiste, ki so omejene na posamezna področja.
»Naša analiza kaže, da inteligenca ni vezana na določen del možganov, temveč je rezultat usklajenega delovanja številnih možganskih mrež,«
pojasnjuje dr. Hilger.
Tri oblike inteligence
Raziskovalci so v analizi ločili tri tipe inteligence:
- Fluidna inteligenca – sposobnost reševanja novih problemov, logičnega razmišljanja in prilagajanja neznanim situacijam.
- Kristalizirana inteligenca – znanje, besedni zaklad, izkušnje in razumevanje, ki jih pridobimo skozi življenje.
- Splošna inteligenca (g) – celostna kombinacija obeh prejšnjih oblik.
Najbolj natančno so znanstveniki uspeli napovedati splošno inteligenco, kar potrjuje, da gre za lastnost, ki nastaja iz celotne možganske mreže, ne le iz posameznih regij.
Inteligenca se dopolnjuje kot orkester
Pretekle teorije so pogosto izpostavljale prefrontalni korteks (predčelna skorja) kot glavno “središče” inteligence, saj sodeluje pri odločanju, načrtovanju in reševanju problemov. A ta študija kaže drugačno sliko: inteligenca je kot orkester, kjer posamezne sekcije (možganske regije) sodelujejo in se dopolnjujejo.
Tudi naključno izbrane povezave so lahko uspešno napovedale rezultate testov – a najboljše napovedi so nastale, ko so raziskovalci združili različne tipe povezav v celotnem možganskem sistemu.
»Inteligenco lahko razložimo le, če pogledamo možgane kot celoto, ne le njihove posamezne dele. Dodajanje novih, komplementarnih povezav je izboljšalo naše napovedi in razkrilo, da obstaja še veliko neodkritih vidikov inteligence.«
Dr. Hilger
Kaj pomeni “pametni možgani”?
Ta raziskava ni merila inteligence kot IQ testa, ampak razumevanje, kako možgani delujejo, ko mislimo. Če imajo posamezne regije bolj usklajeno in učinkovito komunikacijo, to omogoča hitrejšo izmenjavo informacij – podobno kot dobro organizirano in pretočno cestno omrežje omogoča hitrejši promet.
To pomeni, da ima lahko oseba z “bolj povezanimi možgani” večjo sposobnost hitrega učenja, ustvarjalnosti in reševanja problemov.
A raziskovalci opozarjajo: inteligenca ni statična. Na učinkovitost možganskih povezav vplivajo izkušnje, okolje, stres, spanje in celo prehrana.
Nova smer za raziskave in prakso
Raziskovalna ekipa želi, da bodo prihodnje raziskave manj osredotočene na “iskanje centra inteligence” in bolj na razumevanje, kako različni sistemi sodelujejo. Namesto zgolj napovedovanja rezultatov testov želijo razumeti nevronske procese, ki so med posamezniki različni.
Spoznanja so obetavna in odpirajo nova vprašanja za področja izobraževanja, razvoja otrok, nevrorehabilitacije in tudi umetne inteligence, kjer razumevanje možganskih mrež postaja vse bolj dragoceno.
Na inteligenco vplivajo povezave, ki so porazdeljene po celih možganih, ne le po določenih regijah.
Česa se lahko iz raziskave naučimo
Rezultati nas opominjajo, da inteligenca ni “dana”, temveč se oblikuje in spreminja – tako kot nevronske povezave same. Vsaka nova izkušnja, izziv ali učenje nove veščine lahko pomaga krepiti mreže, ki prispevajo k našim kognitivnim sposobnostim.
“Pamet” ni le stvar genetike ali nekaj, s čimer se rodimo, temveč tudi rezultat življenja, učenja in odnosa do sveta. Za svoje možgane lahko veliko naredimo sami.
Viri:
PNAS Nexus: “Choosing explanation over performance: Insight into predicting human intelligence from brain connectivity using machine learning.”
https://neurosciencenews.com/intelligence-connectome-neuroscience-28230/
