Znanstveniki so razvili nov model pozornosti, ki pojasnjuje, kako naši možgani v realnem času usmerjajo pozornost na bistvene informacije in hkrati ignorirajo motnje iz okolja. Gre za pomembno odkritje raziskovalcev s prestižne univerze Yale, ki pomaga razložiti, zakaj med tem ko smo osredotočeni, pogosto sploh ne zaznamo nekaterih motečih dražljajev.
Možgani kot pameten filter
Predstavljajte si, da hodite po prometni mestni ulici. Na poti vas obdajajo razni dražljaji – barve avtomobilov, reklamni panoji, kolesarji, glasni zvoki. Pa vendarle, ko stopite na prehod za pešce in želite prečkati cesto, večina teh motenj izgine iz vašega zaznavanja. Namesto njih se pozornost osredotoči na prihajajoča vozila, semafor in gibanje pešcev okoli vas.
Ta sposobnost selektivnega zaznavanja je rezultat omejene količine t. i. perceptualnih virov, ki jih naši možgani lahko uporabijo v vsakem trenutku. Nova raziskava razkriva, kako ti viri niso razporejeni naključno, temveč zelo ciljno – glede na pomembnost naloge.
“Adaptivno računanje” – nov model pozornosti
Raziskovalna ekipa z univerze Yale je razvila sistem, ki so ga poimenovali “adaptivno računanje” (adaptive computation). Gre za računalniški model, ki simulira, kako možgani razporejajo zaznavno energijo – t. i. elementarne zaznavne procese – tja, kjer jih najbolj potrebujemo.
Ko hodimo po ulici, nas morda pritegnejo reklamni panoji, mimoidoči bleščeči avtomobili in posedajoči obiskovalci lokala ob cesti. A v trenutku, ko moramo varno prečkati cesto, model predvideva, da bodo naši možgani skoraj vso svojo zaznavno moč preusmerili na znake za prehod, prometne luči in gibanje vozil. Drugi, vizualno privlačni, a nepomembni elementi – kot je recimo športni avto – pa dobesedno “izginejo” iz našega zaznavanja.
Kako so to raziskali
V poskusih so udeležencem pokazali več enako obarvanih krogov, ki so se premikali po zaslonu. Naloga je bila, da udeleženci sledijo določenim krogom med gibanjem, medtem ko so raziskovalci spremljali, kam in kdaj so udeleženci usmerjali pozornost. To so merili s pomočjo kratkih svetlobnih utripov, ki so se pojavili na posameznih objektih – udeleženci pa so morali, ko so jih opazili, pritisniti tipko.
Model je uspešno napovedal, kam bo pozornost usmerjena v določenem trenutku in celo ocenil, kako naporna bo naloga glede na število predmetov in hitrost njihovega gibanja.
Pozornost ima svojo ceno
Ko so prostovoljci poročali o tem, kako zahtevna se jim je zdela naloga, so bile njihove ocene tesno povezane s tem, koliko “računske moči” je model porabil za spremljanje objektov. To pomeni, da lahko sistem tudi napove subjektivni občutek mentalne obremenjenosti, ki ga doživljamo med dolgotrajnim osredotočanjem.
Pomen za prihodnost umetne inteligence
Zanimivo je, da to raziskavo lahko uporabimo tudi kot osnovo za razvoj bolj “človeške” umetne inteligence. Takšna AI bi se znala, tako kot mi, osredotočati na pomembne naloge in ignorirati vizualne motnje. Denimo, robot, ki bi znal varno prečkati cesto, ne da bi ga zmotil svetleč predmet ob cesti.
»Cilj naše raziskave je razumeti logiko zaznavanja v človeških možganih in jo prevesti v nove algoritme, ki jih lahko primerjamo s človeškim vedenjem,« pravi prof. Ilker Yildirim, vodja raziskave.
Kako lahko to informacijo uporabite za vsakdan
Če se vam je že kdaj zgodilo, da se po koncu poti iz službe ali sprehoda po mestu skoraj ničesar ne spomnite razen tistega, kar je bilo nujno za vašo pot, ne skrbite, vaši možgani so samo učinkovito upravljali z zaznavnimi viri. To ni pomanjkljivost, temveč izjemna sposobnost človekovega uma za fokusirano zaznavanje v kompleksnem okolju.
Ob tem spoznanju se lahko zamislimo tudi o tem, kako zelo naporno je za nas bivanje v okolju polnem motečih dejavnikov. Več kot je tega, bolj obremenjeni so naši možgani in živčni sistem. Morda se tudi zaradi tega včasih počutite utrujeni, ne da bi delali nekaj posebno zahtevnega.
Vir: Yale University, Psychological Review (2025) – povzetek povzema članek iz Neuroscience News, objavljen 27. junija 2025.
https://neurosciencenews.com
