Antraks – vranični prisad

Antraks ali vranični prisad je bolezen, ki se pojavlja predvsem pri rastlinojedih živalih po vsem svetu, zlasti na kmetijskih območjih Amerike, Azije, Afrike in jugozahodne Evrope. Okužba pri človeku je izredno redka. Do infekta najpogosteje pride kot posledica direktnega stika z živaljo, okuženo z antraksom, oz. z antraksom kontaminiranimi živalskimi izdelki.

Povzročitelj bolezni

Bacillus anthracis je gram-pozitivna bakterija, ki tvori spore, ki preživijo v naravi neomejeno dolgo.

Kdo je povzročitelj bolezni?

Antraks ali vranični prisad je bolezen rastlinojedih živali, ki jo povzroča sporogena bakterija Bacillus anthracis. Antraks pri živalih je razširjen po vsem svetu, zlasti na kmetijskih območjih Amerike, Azije, Afrike in jugovzhodne Evrope.
Zadnjih osemnajst let pri nas bolezen pri človeku ni bila zabeležena.
Človek je naključni gostitelj. Znaki bolezni so odvisni od mesta vstopa bakterije v telo in se običajno pojavijo 7 dni po izpostavljenosti.

Antrax – vranični prisad v Sloveniji

V Sloveniji smo v preteklosti beležili le sporadične primere antraksa pri ljudeh. V večini primerov je šlo za kožno obliko bolezni, ki ne predstavlja življenjske ogroženosti. Zbolevale so predvsem osebe, ki so bile okužbi izpostavljene pri svojem delu, predvsem v živinoreji in usnjarski industriji. Zadnji primer okužbe pri ljudeh smo zaznali leta 1983, ko sta v Komendi zbolela lastnik bolne živali in mesar, ki je žival zaklal.

Na Inštitutu za varovanje zdravja so dostopni podatki o razširjenosti vraničnega prisada od leta 1920 naprej. V tem času je bila bolezen prvič zabeležena leta 1926.

Pri človeku so poznane tri oblike bolezni:

• Kožna oblika bolezni predstavlja 95% vseh okužb. Ta oblika se prenaša z neposrednim stikom z bolno živaljo. Tipično mesto je na koži dlani in rok pri mesarjih in kmetovalcih. Bolezen se začne s pojavom rdeče pege na koži, ki se kmalu razvije v mehurček s hemoragično vsebino. Ko se mehurček posuši, na njegovem mestu nastane temnordeča, skoraj črna krasta.
• Črevesna oblika (gastrointestinalni antrax) se prenaša z zaužitjem slabo termično obdelanega mesa okuženih živali. Začne se s hudimi splošnimi znaki, vročino, bolečinami v trebuhu, bruhanjem hematinskih mas. Kmalu se pojavijo driske in melena ter ascites. Trebuh je napihnjen in zelo boleč. Bolezen se lahko razvije v zelo hudo obolenje.
• Pljučni antraks (inhalacijski) je najbolj nevarna in pogosto smrtna oblika bolezni, ki je posledica vdihavanja spor bakterije npr. pri predelavi kož okuženih živali. Ta oblika bolezni je možna tudi v primeru uporabe antraksa kot biološkega orožja. Bolezen poteka dvofazno. Za prvo obdobje, ki traja nekaj dni, je značilna utrujenost, visoka vročina in kašelj. Drugo obdobje poteka s tahipnejo, dispnejo, stridorjem in hipoksijo in se lahko konča s smrtjo v 24 urah. Vsa sluznica dihal je otekla in vneta, mediastinum razširjen, vidno je zasenčenje pljuč na rentgenski sliki zaradi krvavitev in plevralnega izliva.

Poti prenosa antraxa

Pljučni antraks nastane po vdihavanju spor med procesom v proizvodnji volne, kož itd. Ta oblika bolezni je možna tudi v primeru uporabe antraksa v obliki aerosola kot biološkega orožja.

Inkubacijska doba

Običajno od 1 do 7 dni, lahko pa tudi do 60 dni.

Trajanje kužnosti

Prenos s človeka na človeka ni poznan. Predmeti in prst (zemlja) ostanejo kontaminirani s sporami več desetletij. Dovzetnost ljudi za okužbo je splošna.