Mnoge predstavnice nežnejšega spola so zgolj nezadovoljne z videzom svojih nog, na katerih skozi kožo prosevajo razširjene, modrikaste vene. Druge tožijo o utrujenosti nog, ki se stopnjuje pri stoječem položaju, o otekanju gležnjev in spodnjega dela goleni, ki je posebej izrazito zvečer in uplahne med spanjem, ter o občasnih krčih v mečih. Podobne težave pestijo tudi številne moške.
Izraz krčne žile, ki se je udomačil med ljudmi, je v resnici nekoliko zavajajoč. Ne gre za vene, ki bi bile prekomerno skrčene, ali bolezen, ki bi neposredno povzročala mišične krče. Da bi lažje razumeli bolezenske spremembe pri krčnih žilah, na kratko opisujemo normalno zgradbo in delovanje ven na udih.
Venski sistem na spodnjih udih je razdeljen na povrhnji in globoki. Vene povrhnjega sistema zbirajo kri iz kože in podkožja. Drobne vene se združujejo v večje vene, lete pa v podkožna venska debla, iz katerih odteka kri deloma v globoke vene prek perforantnih ven, ki prehajajo v globino skozi vezivno ovojnico mišičnih skupin, deloma pa kri teče po velikih podkožnih venah v smeri proti srcu, dokler se tudi velike podkožne vene ne izlijejo v globoki venski sistem. Globoke vene zbirajo kri iz mišic spodnjega uda in iz povrhnjih ven, tako da se pri zdravem človeku vsa kri iz spodnjega zbere v globokih venah. Vene so opremljene z zaklopkami, ki usmerjajo pretok krvi v smeri proti srcu in ne dovolijo povratnega toka krvi. Venske zaklopke so sestavljene iz dveh lističev, ki se zapreta, kadar tlak krvi v odsekih bližje srcu preseže tlak v nižjih odsekih. Dejavnost mišic spodnjega uda, kot je hoja, pospešuje vračanje krvi iz uda proti srcu.
Najpogostejša bolezenska sprememba v venah spodnjih okončin je moteno delovanje zaklopk v povrhnjem sistemu in v perforantnih venah, tako da prihaja do povečanega tlaka v venah, zastoja krvi v povrhnjih venah in povratnega toka krvi iz globokih ven v povrhnje, medtem ko kri po globokih venah normalno odteka. Takšno stanje imenujemo primarna povrhnja venska insuficienca. Pri najblažji obliki, ki predstavlja zgolj “lepotno napako”, vidimo le metličaste ali mrežaste razširitve drobnih ven v podkožju. Te spremembe ne povzročajo otekanja nog, občutka napetosti ali prekomerne mišične utrujenosti. Kadar nepravilnosti delovanja venskih zaklopk zajamejo večje podkožne in perforantne vene, v podkožju pogosto opažamo razširjene in zvijugane vene, bolnice in bolniki pa občutijo težke in utrujene noge, napetost v mečih, otekanje in nočne krče. Težave se stopnjujejo pri dolgotrajnem sedenju ali stanju, ponoči pa otekline uplahnejo.
Pri ženah so težave večje pred menstruacijo. Če je otekanje goleni pri kronični venski insuficienci dolgotrajno, lahko pride zaradi slabe preskrbe kože in podkožja s kisikom do razjed, ki najpogosteje prizadenejo meča tik nad gležnji. Zaradi razjed ob napredovali kronični venski insuficienci, ki so trdovratne in se tudi ob pravilnem zdravljenju le počasi celijo, trpi približno 1 % prebivalstva. Med zaplete kronične povrhnje venske insuficience štejemo tudi tromboflebitis, pri katerem gre za vnetje žilne stene in nastanek krvnega strdka v žilni svetlini. Tromboflebitis se kaže kot boleča, trakasta ali vozličasta zatrdlina vzdolž poteka povrhnje vene. Koža nad vneto veno je pordela in dvignjena nad okolico. Pri tromboflebitisu praviloma ni nevarnosti, da bi se krvni strdek odtrgal in povzročil pljučno embolijo. Izjema so obsežni tromboflebitisi na zgornjem delu stegna, ki zaje majo vtočišče velike povrhnje stegenske vene (vene safene magne) v globoko stegensko veno.
Čeprav je zdravljenje povrhnjega tromboflebitisa praviloma omejeno na lajšanje vnetnih znakov in zmanjševanje zastoja krvi v povrhnjih venah, je ob vnetju podkožnih ven treba obiskati zdravnika. Redkejši zaplet močno razširjenih povrhnjih ven je raztrganje vene, do česar lahko pride že pri sicer blagi poškodbi kože in podkožja. Krvavitev iz raztrganih, bolezensko razširjenih ven na udu je lahko precej obilna.
Kaj so vzroki?
Natančnega vzroka za primarno povrhnjo vensko insuficienco ne poznamo. Gre za rahlo slabost vezivnega tkiva, ki je lahko podedovana, saj se krčne žile zelo pogosto pojavljajo pri več družinskih članih. Poznamo več dejavnikov tveganja, ki pospešujejo razvoj primarne povrhnje kronične venske insuficience. Poleg starosti so nedvomno pomembni vplivi hormonov, saj so krčne žile pogostejše pri ženskah, pogosto se pojavijo šele ob prvi nosečnosti. Krčne žile se razvijejo že v prvem trimesečju nosečnosti, ko maternica še ne izpolnjuje medeničnega prostora in ne pritiska na medenične vene. Med nosečnostjo se poveča količina hormonov, ki vplivajo na gladke mišice v žilni steni. Ta postane bolj ohlapna in dovzetna za bolezensko širjenje.
Prekomerna telesna teža pri obeh spolih pospešuje razvoj krčnih žil
Ni zelo trdnih dokazov, da stoječe in sedeče delo povzročata razvoj krčnih žil, nedvomno pa sedenje s spuščenimi nogami in stoječ položaj poslabšata bolezenske znake pri razvitih krčnih žilah. Redek vzrok za nastanek krčnih žil so prirojene nepravilnosti ožilja. Okvare zaklopk v globokih in povrhnjih venah se pogosto razvijejo ob venski trombozi. Tedaj govorimo o sekundarni venski insuficienci. Venska tromboza je bolezenska zamašitev globokih ven s krvnimi strdki.
Nevarna je predvsem zato, ker se strdki iz globokih ven lahko odtrgajo, potujejo skozi desni preddvor in prekat ter se zagozdijo v pljučni arteriji ali njenih vejah, kar lahko ogrozi bolnikovo življenje. V tem prispevku ne obravnavamo krčnih žil, ki so posledica prebolele venske tromboze ali prirojenih motenj ožilja, temveč se omejujemo na primarno povrhnjo vensko insuficienco.
Zdravljenje krčnih žil
Vsem bolnikom, ki poiščejo zdravniško pomoč zaradi krčnih žil, svetujemo ukrepe za zmanjševanje tlaka in zastoja krvi v povrhnjih venah. Glede na stopnjo venske insuficience, spremljajoče bolezni, bolnikove želje in dostopnost zdravniških storitev, pri zdravljenju kronične venske insuficience uporabljamo kompresijsko zdravljenje, sklerozacijo ven ali kirurške metode. Kot dopolnilo ustaljenim metodam zdravljenja lahko uporabIjamo tudi nekatera zdravila.
Osnovni ukrepi, ki zmanjšujejo težave ob krčnih žilah, so izogibanje dolgotrajnemu sedenju s spuščenimi nogami in stoječemu položaju. Pri sedečem delu je koristno uporabiti podložko za stopala, sedenje pa je treba prekinjati vsaj vsako uro s krajšo, živahno hojo. Tudi dolgotrajno vožnjo v avtomobilu je koristno prekinjati in se med postanki sprehoditi. Kadar smo doma, naj bodo stopala pri sedenju dvignjena v višino zadnjice. To najlažje dosežemo s sedenjem na kavču ali fotelju, ki ima pred seboj tabure. Večkrat na dan si privoščimo nekajminutni počitek leže, ki je še učinkovitejši, če za uvod noge dvignemo in krožimo s stopali. Priporočljiva je telesna dejavnost, ki pospešuje odtok venske krvi iz udov: hoja, vzpenjanje po stopnicah, kolesarjenje in plavanje v vodi, ki naj ne bo toplejša od 32 stopinj Celzija. Odsvetujemo vroče kopeli in sončenje. Z gibanjem in zdravo prehrano je treba vzdrževati primerno telesno težo.
Kadar krčne žile povzročajo otekanje goleni, posegamo po kompresijskem zdravljenju. Na voljo imamo kompresijske povoje in medicinske nogavice. Povoji ne smejo biti preveč raztegljivi, predvsem pa morajo biti vselej pravilno nameščeni. Pritisk povoja mora biti največji na stopalu in okoli gležnjev ter se mora enakomerno zmanjševati proti kolenu. Če so povoji na zgornjem delu uda močneje zadrgnjeni kot spodaj, delujejo škodljivo, saj povečujejo zastoj v povrhnjih venah. Povoje praviloma nameščamo od prečnega stopalnega loka do vrha goleni, le redko je treba povijanje kolena in stegna. Prav zaradi pogostih napak pri nameščanju kompresijskih povojev vse pogosteje priporočamo uporabo medicinskih kompresijskih nogavic, ki so po velikosti, obliki in stopnji kompresije prilagojene bolniku in njegovim težavam. Stopnjo kompresije predpiše zdravnik, velikost nogavice pa izberemo glede na obsege in dolžino uda, ki ne sme biti otekel. Meritve uda, ki so potrebne za izbiro nogavic, je zato priporočljivo opraviti v jutranjem času.
Nameščanje kompresijskih elastičnih nogavic je bolj preprosto kot pravilno nameščanje kompresijskih povojev, še vedno pa zahteva več napora in zbranosti od obuvanja navadnih nogavic. Slabost medicinskih kompresijskih nogavic je, da so vroče, zato jih bolniki zlasti poleti težko prenašajo.
Sklerozacijsko zdravljenje je način odpravljanja razširjenih podkožnih ven z vbrizgavanjem snovi, ki povzročajo vnetje in zlepljenje žilne stene. Ob sklerozaciji vedno uporabljamo zunanjo kompresijo uda, da pospešimo preobrazbo obolele vene v vezivni trak. Uspešno izvedena sklerozacija izključi iz obtoka oboleli venski odsek, po katerem je kri zatekala nazaj v ud, namesto da bi se vračala proti srcu. Če so globoke vene normalno prehodne, o čemer se moramo pred sklerozacijskim zdravljenjem obvezno prepričati z ultrazvočno preiskavo, si po sklerozaciji krčnih žil kri iz podkožja zlahka najde ustrezno pot proti srcu. Po uspešnem sklerozacijskem zdravljenju se lahko čez čas na udu ponovno razvijejo krčne žile v bližini skleroziranih območij.
Kirurška pomoč pri kronični venski insuficienci
Pri težjih oblikah povrhnje kronične venske insuficience, praviloma ne le iz estetskih razlogov, se odločamo za kirurško zdravljenje. Pred kirurškimi posegi na venah moramo vselej preveriti prehodnost globokega venskega sistema z ultrazvočno preiskavo. Žilni kirurgi se v današnjem času najpogosteje odločajo za odstranjevanje bolezensko spremenjene velike povrhnje vene (vene safene magne) v njenem stegenskem delu, kar v medicinskem žargonu imenujemo stripping. Po operaciji priporočamo bolnikom zgodnje vstajanje in več kratkih sprehodov po sobi že prvi dan po posegu. Bolniki morajo po odstranitvi povojev še pet tednov nositi kompresijske nogavice. Težave se po uspešni operativni odstranitvi stegenskega dela vene safene magne povrnejo le v približno 5 10 %. Kirurška prekinitev vtočišča vene safene magne in njenih pritokov je manj uspešna metoda kot odstranitev vene. V zadnjem času lahko žilni kirurgi z uporabo drobnih inštrumentov uspešno prekinjajo bolezensko spremenjene perforantne vene, v redkih primerih pa se lotevajo celo popravljanja slabo delujočih venskih zaklopk.
Omeniti moramo še zdravljenje kronične povrhnje venske insuficience z zdravili, med katerimi so na našem tržišču dostopna Venoruton, Detralex in Doxilek. Zdravila, namenjena lajšanju kronične venske insuficience, delujejo predvsem na kapilare in najdrobnejše vene. Zmanjšujejo povečano prepustnost in krhkost kapilar ter zmanjšujejo vnetje v drobnem ožilju. Doslej še ni na voljo obsežnih, metodološko neoporečnih študij, ki bi opredelile vlogo dolgotrajnega zdravljenja kronične venske insuficience z zdravili v primerjavi z drugimi metodami. Zdravila lahko predpiše le zdrav nik, stroške zanje pa mora poravnati bolnik sam. Nekateri zdravniki, ki se ukvarjajo z zdravljenjem kronične venske insuficience, menijo, da je z zdravili vredno poskusiti predvsem v poletnem času, ko je nošenje kompresijskih medicinskih nogavic preveč neudobno zaradi vročine. Ob zdrav Ijenju kronične venske insuficience nikoli ne smemo pozabiti na preproste vedenjske ukrepe, s katerimi zmanjšujemo tlak krvi in zastoj v povrhnjih venah.
Redaktor članka: doc. dr. Aleš Blinc, dr. med.
Za več informacij se obrnite na forum Žilna kirurgija.
Po izboru uredništva
