Se naši šolarji prehranjujejo zdravo?
Temelji zdravja in zdravega načina življenja se postavljajo v otroštvu in mladosti in vse, kar se dogaja v tem obdobju – pozitivno in negativno – ima daljnosežne posledice za poznejše življenje.
Dobro vemo, da je zdrava in uravnotežena prehrana sestavni del zdravega življenja. Tudi ko gre za prehranjevanje, se dobre in slabe navade oblikujejo v mladosti. Dobre navade, ki jih je človek sprejel v otroštvu in mladosti, najpogosteje ohrani, tudi ko odraste. To je navadno tudi lažja in bolj naravna pot kot pridobivanje dobrih navad v kasnejših letih, saj se slabih navad in razvad, pridobljenih v družini in v mladosti, človek le težko znebi.
Kar se Janezek nauči…
Tako kot na mnogih drugih področjih veljajo ta spoznanja tudi za človekove navade in razvade za mizo. Kot so Janezka (hote ali nehote, dobro ali slabo) hranili doma, tako se bo Janez prehranjeval kasneje …
Šolski otroci, učenci in dijaki, so praviloma zdravi in dinamični, z veliko potrebo po učenju in ustvarjalnosti. V obdobju intenzivnega telesnega in duševnega razvoja se lahko pojavljajo nenormalnosti, ki lahko pripeljejo do bolezenskih dogajanj, če jih pravočasno ne odkrijemo in ne odpravimo.
Sestavni del in naloga zdravstvenega varstva mladih je tudi, da jih naučimo zdravo živeti. Pri tem je potrebno sodelovanje zdravstvenih delavcev, učiteljev in same mladine. Z nasveti, praktičnimi navodili in pozitivnimi izkušnjami učence spodbujamo k reševanju svojih lastnih problemov. Zaradi tega poudarjamo pomen celostnega zdravstvenega varstva otrok in mladine, ki se uresničuje v povezavi z družino in šolo kot njihovim naravnim okoljem.
Šola mora izpolnjevati higienske ter ekološke pogoje in z lastnimi vzgojno-izobraževalnimi programi spodbujati in usmerjati mlade k zdravemu načinu življenja, jim pomagati privzgojiti življenjske vrednote in razvijati dobre medčloveške odnose.
Anketa o prehranjevalnih navadah
V Osnovni šoli v Metliki smo s pomočjo ankete ugotovili nekatere prehranjevalne navade kot tudi razvade (kajenje, uživanje mamil) učencev 8. a in 9. a razreda (letnik 1989 in 1988). Nekateri podatki so prikazani v tabeli 1.
Številne raziskave so pokazale, da so ateroskleroza in njeni zapleti posledica nepravilne prehrane. Glede na to, da učinkovitega zdravila za aterosklerozo ni, lahko pogostost aterosklerotičnih zapletov, kot so srčni infarkt , možganska kap in gangrena udov, zmanjšajo le sistematični dolgoročni preventivni ukrepi, ki temeljijo na odpravljanju in zdravljenju dejavnikov tveganja. Pred začetkom aktivnega ukrepanja za spreminjanje zakoreninjenih nezdravih prehranjevalnih navad je treba ugotoviti dejansko stanje v določeni skupini prebivalstva, in to v zgodnjem življenjskem obdobju, ko je prav oblikovanje prehranjevalnih navad najmočnejše.
Prehranjevalne navade se oblikujejo že v otroštvu in v šolskem obdobju z izborom zdrave prehrane in pravilnim ritmom prehranjevanja; ta se začenja z zajtrkom in nadaljuje z malico in kosilom ter konča z večerjo.
Z raziskavo o prehranjevalnih navadah odraslih prebivalcev Slovenije, so ugotovili, da je zavest o pomenu in koristnosti zdrave prehrane veliko bolj navzoča pri starejših kot pri mlajših osebah. Mlajši praviloma še ne razmišljajo toliko o svojem zdravju, ker so usmerjeni k drugim ciljem, povezanim s šolanjem in ustvarjanje družbenega statusa. Drugi razlog takšnega ravnanja leži v sami naravi ateroskleroze, ki lahko leta in desetletja nastaja brez simptomov in potem naglo izbruhne v obliki srčne ali možganske kapi.
Ozaveščenost in znanje posameznika sta v prvi vrsti odvisna od prehranske vzgoje ter kasneje od osebnega zanimanja za pravilno prehranjevanje in zdravo pripravo hrane. Šolska prehrana, ki lahko uspešno nadomesti prehranjevanje otrok v času bivanja zunaj doma, vpliva na spremembe prehranjevalnega vzorca šolarjev in sprejemanje načel zdrave prehrane.
Raziskave prehranskih navad Slovencev kažejo, da redno zajtrkuje le 55 do 58 % odraslih oseb. Tudi med šolskimi otroci jih je veliko, ki pridejo v šolo tešč. Naša anketa je pokazala, da v Metliki ne zajtrkuje 45 % deklic in 53 % fantov.
Za uravnovešeno delovanje našega telesa je zaželeno, da je količina sladkorja v krvi čimbolj stabilna. Pri petih manjših obrokih hrane na dan, ki se uživajo v enakomernih 3-urnih presledkih, niha višina krvnega sladkorja približno enako. Ker med večerjo in zajtrkom mine približno 12 ur, ima zanemarjanje ali izpuščanje zajtrka za posledico, da delovni dan začenjajo učenci brez energijskih zalog. Otroci in mladostniki so zelo občutljivi na pomanjkanje energije v jutranjih urah. Študije so dokazale, da so učenci, ki ne zajtrkujejo, nezbrani in počasneje rešujejo naloge, občasno so zaradi tega tudi nemirni.
Izpuščanje zajtrka torej negativno vpliva na intelektualne sposobnosti učencev v dopoldanskem času ter zaradi motene presnove sladkorja in maščob posledično poveča tveganje za nastanek aterosklerotičnih oblog na ožilju. V energiji, ki jo telo dobi s hrano čez cel dan, naj bi iz ogljikovih hidratov pridobili 55-70 % energije, 20-30 % energije iz maščob, 10-15% energije pa iz beljakovin. Zajtrk lahko vsebuje večji odstotek energije pridobljene iz ogljikohidrantnih živil.
Zajtrkujmo kot kralji…
Pravilen režim prehrane obsega vsaj štiri obroke na dan. S tem ritmom hranjenja sledimo biološkemu izmenjavanju hranilnega in nehranilnega stanja presnove, ter v celoti zadostimo energetskim potrebam organizma. Raziskave so pokazale, da je med ljudmi, ki uživajo štiri ali več dnevnih obrokov, manj debelosti, ateroskleroze in sladkorne bolezni.
Svetovna zdravstvena organizacija priporoča, naj bi z zajtrkom zagotovili telesu od 20 do 30 % vse energije, ki jo potrebujemo za cel dan. Omenjena količina energije, ki jo potrebuje posameznik, je odvisna od spola, starosti, delovnih obremenitev, naše telesne zgradbe in telesne mase, pa tudi od drugih posebnih zahtev (npr. rasti in razvoja, povečane telesne dejavnosti, nosečnosti in podobno).
Raziskava o prehranjevalnih navadah odraslih prebivalcev Slovenije je pokazala, da povprečni državljan poje polovico manj zelenjave in sadja, kot je priporočeno. Kar 12 % vprašanih prebivalcev skoraj nikoli ne uživa zelenjave, najbolj pogosti so na jedilniku zelena solata, krompir in paradižnik. Tudi v Metliki samo 33 % učencev in 47 % učenk uživa sadje vsak dan, medtem ko zelenjavo vsakodnevno zaužije 22 % fantov in 23 % deklic. Celotni vtis izboljšuje podatek, da samo nekaj odstotkov učencev in učenk nikoli ne uživa sadja in zelenjave, drugi pa nekajkrat na teden.
Medtem ko je poraba mesa, mleka in mlečnih izdelkov zadovoljiva, nas skrbi podatek o majhni zastopanosti rib na belokranjskem jedilniku. Kar 77 % učencev in 61 % učenk ne je rib ali pa jih manj kot enkrat na teden.
Številne raziskave so potrdile, da uživanje ribjega mesa zmanjšuje pogostost srčne in možganske kapi. Ta koristni učinek je posledica delovanja večkratnenasičenih mastnih kislin, ki se nahajajo v ribah. Omenjene kisline znižujejo raven trigliceridov, upočasnijo vgrajevanje holesterola v žilno steno in zmanjšujejo krvni tlak.
Na podlagi rezultatov naše ankete sklepamo, da prehrana učencev v Metliki ne izpolnjuje karakteristike(značilnosti) zdrave prehrane. Med poglavitnimi razlogi za tak sklep je zanemarjanje zajtrka pri visokem odstotku mladostnikov ter premalo sadja, zelenjave in rib v prehrani.
Pomembna je vzgoja
Če hočemo opisano stanje spremeniti, moramo okrepiti zdravstveno vzgojo – pri tej imajo poleg zdravstvenih delavcev pomembno vlogo tudi učitelji – ter starše in šolarje poučiti o nujni potrebi po izboljšanju prehranjevalnih navad. Zdrava prehrana je redna, to pomeni zajtrk, kosilo, večerja in dve malici. Ob tem je treba biti pozoren na ustrezno izbiro živil in zadostno uživanje zaščitnih snovi (vlaknine, vitamini, rudnine).
Živilska industrija je v zadnjem desetletju močno povečala in popestrila ponudbo hrane, ki varuje zdravje. Ob pomoči države (na primer z zmanjšanjem davkov) bi bilo treba spodbuditi in omogočiti lažjo dostopnost in večjo porabo varovalnih živil in izdelkov med prebivalci Slovenije. Tudi zdravstvena zavarovalnica bi lahko s pomočjo diferenciranih zavarovalnih premij spodbujala tiste, ki se z zdravim življenjskim slogom (nekadilstvo) varujejo pred dejavniki tveganja.
Izpuščanje zajtrka je prav tako nezdravo kot preveč nezdravih maščob in premalo sadja in zelenjave v prehrani. Prehrana, s katero se lahko obvarujemo bolezni srca in ožilja, do določene mere tudi rakavih obolenj in sladkorne bolezni, naj bi vsebovala vsaj 400 g zelenjave in sadja na dan. Priporočljivo je, da sta zelenjava in (ali) sadje sestavni del vsakega obroka. Idealno je, če na dan zaužijemo najmanj pet sadnih ali zelenjavnih obrokov, od tega do 200 g kuhane zelenjave, najmanj 100 g surove zelenjave ter od 100 do 300 g sadja. Pri tem naj bi uživali čim več različnih vrst sadja in zelenjave. Le na ta način bomo s hrano dobili vse potrebne sestavine (vitamine, minerale, zaščitne snovi – antioksidante) v primernih količinah in razmerjih.
prof. dr. Blaž Mlačak, dr. med.
Zdravstveni dom Metlika
za Društvo za srce
