Mrežnica ali retina je funkcionalno najpomembnejši del očesa, njeno delovanje pa temelji na zapleteni sestavi. Leži na zadnji steni očesa in predstavlja notranjo ovojnico oči. Deluje tako, da sprejema svetlobne dražljaje in jih pretvarja v električne impulze, ki potujejo v možgane. S svojo specifično sestavo omogoča različne vidne funkcije: središčni vid, vid v pridušeni svetlobi, periferni vid in zaznavanje barv. S histološkega vidika je razdeljena na več plasti (ganglijska plast, plast živčnih vlaken, pigmentna plast idr.), najpomembnejša pa je plast fotoreceptorjev, čepkov in paličic, ki sprejemajo svetlobne dražljaje. Čepki zaznavajo barve in omogočajo dnevni vid, paličice in njihov vidni pigment rodopsin pa vid v pridušeni, šibki svetlobi, v mraku in ponoči. Ker pa ne morejo zaznavati barv, ponoči vidimo črno-belo. Eden zelo pomembnih sestavnih delov mrežnice je tudi rumena pega ali makula, ki je odgovorna za zbiranje svetlobe, ki se lomi na roženici. V rumeni pegi poteka glavna funkcija mrežnice – pretvorba svetlobnih dražljajev v električne signale, ki po vidnem živcu potujejo v središče za vid v možganih.
Spremembe v mrežnici so posledica staranja
Zaradi genetskih ali okoljskih dejavnikov lahko pride do poškodb mrežnice, zaradi česar se kakovost vida poslabša. Najpogostejši vzroki za to so diabetična retinopatija, ablacija (odstopanje) mrežnice in starostna degeneracija rumene pege. Toda kakovost vida se poslabša ne glede na morebitne očesne bolezni, in sicer zaradi staranja. Dokazano je, da staranje vpliva na vse dele očesa, torej tudi na mrežnico.
Staranje povzroči spremembe v vseh plasteh mrežnice, zlasti pa v njenih krvnih žilah, pigmentnem epitelu, ganglijskih celicah in nevroepitelnih celicah, kar postopoma slabša njeno delovanje.
Raziskave kažejo, da staranje povzroča:
- pospešeno tanjšanje mrežnice,
- do 30-odstotno zmanjšanje pigmentnega epitela mrežnice,
- postopno manjšanje števila ganglijskih celic mrežnice,
- okoli 16 odstotkov manj ganglijskih celic rumene pege,
- slabši nočni vid zaradi zmanjšanja paličic na obrobju mrežnice,
- manjšanje gostote čepkov, zaradi česar se zmanjšata ostrina vida in sposobnost razločevanja predmetov,
- manjšanje prilagoditve na temo zaradi upočasnjene regeneracije rodopsina v paličicah,
- zmanjšano občutljivost na kontrast in sposobnost razlikovanja barv.
Lahko ob pregledu očesne mrežnice odkrijemo znake staranja možganov?
Mrežnica je neposredno povezana z možgani, zato lahko ob pregledu mrežnice in z odkritjem naštetih sprememb diagnosticiramo tudi določene spremembe možganov. Vse več raziskav kaže, da lahko spremembe stanja mrežnice kažejo tudi na spremembe v delovanju možganov in da lahko s spremljanjem stanja mrežnice odkrijemo znake staranja, kot sta demenca in izguba spomina. To je zlasti pomembno pri odkrivanju ene najpogostejših oblik demence – alzheimerjeve bolezni, in to celo prej, preden se pojavijo prvi simptomi. Čeprav raziskave še niso končane, vzbujajo upanje, da bo mogoče demenco odkriti resnično zgodaj in tako uspešneje upočasniti njeno napredovanje.
Foto: Pexels
Literatura:
Ivanišević, M., et al. 2013. Retina and aging. Med Jad 43 (1-2): 47–50.
