Ob svetovnem dnevu hepatitisa, ki ga obeležujemo 28. julija, je priznana specialistka infektologinja prof. dr. Mojca Matičič, dr. med., s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana, v videu predstavila nekaj podatkov o virusnih hepatitisih, za katere je uvodoma opozorila, da predstavljajo pomemben javnozdravstveni problem, tako glede števila zbolelih kot tudi števila umrlih zaradi posledic nezdravljene ali prepozno zdravljene okužbe.
“Pri tem pa imamo na voljo učinkovite metode preprečevanja okužbe, vključujoč cepljenje proti hepatitisoma A in B ter učinkovito zdravljenje, s katerim hepatitis C lahko celo pozdravimo. Spodbujena s tako učinkovitimi možnostmi obvladovanja virusnih hepatitisov, je leta 2016 je Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) izdelala prvo globalno strategijo za njihovo eliminacijo do leta 2030. Vendar pa vsa poročila kažejo, da tega cilja na svetovni ravni žal ne bomo uspeli doseči. Po statističnih napovedih pa bo nekaj državam vendarle uspela eliminacija hepatitisa C in po vsej verjetnosti bo med njimi tudi Slovenija.”
Obstaja pet različnih vrst virusnih hepatitisov: A, B, C, D in E. Kaj je dobro vedeti o njih?
Hepatitisa A in E
Po besedah prof. dr. Mojce Matičič se virusa hepatitisov A in E prenašata predvsem z okuženo hrano in vodo. Opozarja, da je dolgo časa veljalo prepričanje, da se prebivalci razvitih dežel z njima okužijo predvsem med potovanjem v endemična, tropska in subtropska področja s slabo higieno in sanitacijo. “Danes vemo, da tudi v Evropi občasno prihaja do avtohtonih izbruhov okužbe z virusom hepatitisa A, katerega izvor so bodisi določeni okuženi prehranski izdelki, npr. zamrznjeno jagodičevje, bodisi se virus prenese z nezaščitenimi spolnimi stiki v populaciji moških, ki imajo spolne odnose z moškimi. Manj znano pa je, da se tudi z virusom hepatitisa E lahko okužimo doma, predvsem z uživanjem termično slabo obdelanega ali neobdelanega mesa določenih živali, predvsem domačih in divjih svinj, divjačine in še nekaterih drugih, ki so na voljo v obliki suhih salam, pršuta in podobno.“
Hepatitisa B in C
Hepatitis B je zaradi uvedbe najrazličnejših preventivnih ukrepov danes predvsem spolno prenosljiva okužba. Hepatitis C pa se prenaša z okuženo krvjo, pojasnjuje prof. dr. Mojca Matičič. “Danes je v svetu z virusoma hepatitisov B in C okuženih nad 300 milijonov ljudi – 254 milijonov z virusom hepatitisa B in 50 milijonov z virusom hepatitisa C. Zaradi vseh preventivnih ukrepov in zdravljenja incidenca okužb sicer nekoliko upada, vendar pa po podatkih SZO umrljivost narašča. Glavna vzroka sta dokončna odpoved delovanja jeter in rak jeter, kar dokazano povzročata virusa hepatitisov B in C.“
Bolezen tiho in zahrbtno napreduje – do odpovedi jeter ali raka na jetrih
Glavna težava kronične okužbe z virusoma hepatitisov B in C je, da večinoma potekata brez simptomov in znakov in tako bolezen tiho in zahrbtno napreduje, saj se je zboleli sploh ne zaveda; dostikrat bolezen odkrijejo šele, ko se pojavi dokončna posledica – rak na jetrih, opozarja prof. dr. Mojca Matičič.
“Rak na jetrih je šesto najpogostejše rakavo obolenje in tretji najpogostejši vzrok za smrt med rakavimi boleznimi ter edini rak, ki je v zadnjih 10 letih v porastu. V zadnjih tridesetih letih je bil zabeležen kar 70-odstoten porast umrljivosti zaradi raka na jetrih. V Evropi je glavni povzročitelj raka na jetrih okužba z virusom hepatitisa C, ki običajno več desetletij poteka povsem tiho, nezaznavno. S preprečevanjem ali zgodnjim, še pravočasnim odkritjem okužb z virusoma hepatitisov B in C in zdravljenjem bi lahko velik del primerov raka na jetrih preprečili,” je razložila.
Cepljenje proti hepatitisu B je od leta 1992 vključeno v nacionalni cepilni program otrok. Hepatitis C pa je prva in edina kronična virusna okužba, ki se je lahko pozdravi z zdravili.
Prof. dr. Mojca Matičič, dr. med.
Testiraj in zdravi: Neodkritih še malo več kot tisoč bolnikov
“V Sloveniji smo tudi brez rutinskega univerzalnega presejanja uspeli znižati prevalenco okužbe z virusom hepatitisa C na drugo najnižjo v Evropi. Seveda bi si želeli, da so testirani vsi ljudje, da lahko pri vseh okužbo čim hitreje odkrijemo in tudi čim hitreje zdravimo in pozdravimo. S statistično projekcijo smo ocenili, da je v Sloveniji z virusom hepatitisa C okuženih še približno 1.100 do 1.200 oseb, pri katerih okužba še ni bila prepoznana. To je najtrši oreh pri odkrivanju okuženih, saj dobesedno iščemo iglo v senu,” je še povedala prof. dr. Mojca Matičič.
Dodala je, da so najnovejša, na virus neposredno delujoča zdravila za učinkovito zdravljenje hepatitisa C na trg prispela pred dobrimi 10 leti in bila zelo hitro v uporabi tudi v Sloveniji. “Ker je bila cena zdravil sprva precej visoka, mnogo držav ni omogočalo zdravljenja vsem obolelim. V Sloveniji pa so bila ta zdravila zelo hitro dostopna za vse bolnike, ki so jih potrebovali, kar je izjemen uspeh. Od leta 2018 imamo v Sloveniji strategijo ‘Testiraj in zdravi’, kar pomeni, da je vsak bolnik z novoodkritoo okužbo z virusom hepatitisa C takoj zdravljen in po dveh ali treh mesecih zdravljenja tudi pozdravljen, kar je v skladu z mednarodnimi priporočili zdravljenja na poti k eliminaciji hepatitisa C.“
Profesorica je še povedala, da bo v posodobljen Kodeks EU za boj proti raku, ki prinaša priporočila prebivalcem EU za samo-preprečevanje nastanka raka in bo izšel letošnjo jesen, prvič vključeno priporočilo, naj se ljudje testirajo na okužbo z virusom hepatitisa C in tudi B, če niso bili cepljeni proti hepatitisu B, ter v primeru pozitivnega rezultata čim prej poiščejo ustrezno zdravstveno pomoč. “Dokaz o učinkovitosti tega ukrepa je pokazal primer dobre prakse iz Egipta, kjer so pred 10 leti imeli največjo prevalenco okuženih z virusom hepatitisa C. Z močno nacionalno strategijo ‘Testiraj in zdravi’ in ogromnim operativnim aparatom so zmanjšali prevalenco z 10,5 odstotkov na 5,5 odstotka, s čimer so v petih letih zmanjšali umrljivost zaradi raka jeter za 51 odstotkov.“
V Sloveniji je na voljo več možnosti za testiranje na okužbo z virusoma hepatitisov B in C, eden najbolj enostavno dostopnih je brezplačno anonimno testiranje, ki se izvaja na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja vsak ponedeljek med 12 – 14.30, na ulici Poljanski nasip 58 v Ljubljani.
