Gripa se letos intenzivno širi, in to več kot mesec prej kot v preteklih sezonah. Trenutno v obtoku prevladuje influenca tipa A.
Virus influence A povzroča epidemije in pandemije, virus influence B povzroča običajno omejene izbruhe npr. v šolah, vrtcih. Virus influence C okuži posameznike in ne povzroča epidemije.
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ)
Največja kužnost virusa gripe je tik pred pojavom bolezni in nekaj dni po začetku gripe (3-5 dni). Majhni otroci izločajo večje količine virusa, zato so kužni dlje časa (7 dni ali še več), spomnijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).
Koliko časa virusi preživijo na površinah?
“Povzročitelj gripe, virus influence, se prenaša s kužnimi kapljicami in preko površin, ki so onesnažene z izločki dihal obolelega z gripo. Kužne kapljice nastanejo ob kihanju, kašljanju in glasnem govorjenju. Prepotujejo razdaljo največ do enega metra, zato je za prenos virusa influence potreben tesnejši stik z zbolelim, običajno v zaprtem prostoru. Na površinah v posušeni sluzi lahko virus influence preživi več ur,” pojasnjujejo na NIJZ.
Študija iz leta 1982 je denimo pokazala, da virus gripe tipa A ostane nalezljiv na trdi plastiki ali nerjavečem jeklu do 48 ur, spet druga študija iz leta 2008, pa je pokazala, da ti virusi na bankovcih, površini, ki je vsakodnevno v obtoku, ostanejo do tri dni.
Da imajo virusi gripe dejansko lahko veliko krajšo nalezljivo življenjsko dobo, pa denimo kaže raziskava angleške virologinje dr. Jane Greatorex, ki trenutno deluje kot profesorica in vodja študijev za predklinično medicino na Lucy Cavendish College, ki je del angleške Univerze v Cambridgeu.
V raziskavi pod njenim vodstvom so pod drobnogled vzeli dva seva gripe A in analizirali, kako dolgo ostajata nalezljiva na različnih površinah. Po devetih urah živih virusov ni bilo več mogoče najti na večini vzorcev neporoznih kovinskih in plastičnih površin. Na poroznih predmetih, kot so mehke igrače, oblačila in lesene površine, so virusi izginili po štirih urah.
Večina virusov, ki povzročajo prehlade in gripo, na neporoznih površinah, kot so računalniške tipkovnice, ostane nalezljivih dlje kot na poroznih površinah, kot so denimo tkanine, je pokazala raziskava pod taktirko angleške virologinje dr. Jane Greatorex.
Ključna je vlaga in mesto okužbe
Hitro zmanjšanje sposobnosti preživetja virusov prehlada in gripe zunaj telesa je posledica treh glavnih dejavnikov: njihove ovojne strukture, pogojev v okolju in količine sluzi, ki jih obdaja, na primer, po kihanju ali kašljanju.
Ovojni virusi, kot so virus influence A in večina virusov, ki povzročajo prehlad, so po naravi nagnjeni k uničenju, pojasnjuje Greatorexova. Medtem ko se ti virusi z ovojnico običajno nevtralizirajo v 48 urah, lahko virusi brez ovojnice – kot je norovirus, ki prizadene tudi črevesje, – na površinah preživijo več tednov, dodaja.
Na oslabitev ovojnice virusov vplivajo tako temperatura, ultravijolično sevanje sončne svetlobe in spremembe pH. Eden od glavnih dejavnikov pa je vlaga.
Virusi so običajno najbolj obstojni v okoljih, ki omogočajo njihovo razmnoževanje, je za PBS News dodal dr. Paul Auwaerter, profesor medicine na ameriški Medicinski fakulteti Univerze Johns Hopkins. “Če virusi živijo v toplih, vlažnih okoljih – na primer v nosnicah in grlu – so bolj stabilni. Ko pa so izpostavljeni drugačnemu materialu ali okolju z manj vlage, se lahko razgradijo.“
Katera površina je najboljša za uničevanje virusov?
Odgovor vas zna presenetiti. Ne gre za plastiko, kovino ali blago … pravilen odgovor, razkriva Greatorexova, je naša koža. V primeru virusov, ki povzročajo gripo in prehlad, okužljivi delci na naših rokah običajno izginejo po 20 minutah.
Virologinja je pojasnila, da je koža naša naravna zaščita zaradi svojega pH in porozne narave. “Naše roke so same po sebi precej protimikrobne,” je dejala za PBS News. “Na njih živijo nam lastne bakterije – ne glede na to, kako čisti ste – in dejansko ne gostijo virusov tako dobro”.
A čeprav se zdi, da ti virusi hitro izginejo, se v resnici lahko precej hitreje širijo naprej. Stisk roke okuženi osebi, dotik površine, ki se je kasneje dotakne zdrava oseba … ki se nato dotakne še obraza. Več raziskav razkriva, da je to pogosteje, kot si morda mislite.
V študiji iz leta 2008 so 10 udeležencev med delom v pisarniškem okolju opazovali 3 ure. Raziskovalci so našteli, da so se osebe dotaknile svojega obraza povprečno 16-krat na uro.
V drugi študiji iz leta 2015 so raziskovalci opazovali 26 avstralskih študentov medicine in sešteli, da so se dotaknili obraza 23-krat na uro. Skoraj polovica dotikov obraza je vključevala usta, nos ali oči, ki so najlažje poti za vstop virusov in bakterij v naše telo.
Odlično za prenos vseh nalezljivih virusov, kajne?
Ko zboli nekdo v istem gospodinjstvu: očistite, nato razkužite
Izogibanje bolnim osebam je sicer učinkovit način preprečevanja širjenja virusa, vendar je to v skupnem gospodinjstvu težko izvedljivo. S pravo higieno lahko preprečite nadaljnje širjenje okužbe.
Čiščenje ni isto kot razkuževanje. Čiščenje odstrani umazanijo in delce mikroorganizmov z milom in vodo, razkuževanje s pršili, robčki ali belilom uničuje viruse in bakterije. Površine zato vedno najprej očistite, šele nato razkužite, svetujejo pri 24sata.hr.
Spodaj povzemamo njihov seznam površin, ki se jih najpogosteje dotikamo in s tem nehote prenašamo okužbo naprej:
Očistite površine, ki se jih pogosto dotikate
To so mesta, kjer se najpogosteje zadržujejo virusi, zato jih je priporočljivo čistiti vsak dan, ko je kdo bolan:
- kljuke na vratih in predalih,
- stikala za luči,
- ograje na stopnicah,
- v avtomobilu: volan, kljuke, zasloni, sedeži, varnostni pasovi.
Dezinfekcijski robčki so zelo praktična rešitev.
Kuhinja
Med boleznijo se v kuhinji nabere veliko kozarcev, posode in pribora. Najprej vse operite v vroči milnici ali v pomivalnem stroju. Nato se lotite površin:
- ročaji na hladilniku, omarah in predalih,
- delovne površine,
- pomivalno korito in pipa,
- kuhinjski aparati (pečica, aparat za kavo ipd.),
- koš za smeti.
Kopalnica
Ne glede na to, ali si kopalnico delite z bolno osebo ali ne, je po bolezni nujno temeljito čiščenje in razkuževanje:
- kljuke, stikala,
- umivalnik in pipe,
- tuš ali kad,
- dozirnik mila,
- stranišče in držalo za toaletni papir,
- tla.
Razmislite tudi o menjavi zobnih ščetk in držal, saj se na njih zadržijo virusi.
Pranje perila
Virus gripe lahko preživi tudi na mehkih površinah, kot so:
- oblačila,
- posteljnina,
- brisače.
Vse operite v najvišji temperaturi vode, ki jo material prenese, ter dobro posušite. Razkužite tudi koš za perilo – s toplo vodo in milom ali dezinfekcijskimi robčki.
Po podatkih Evropskega centra za nadzor in preprečevanje bolezni je varno prati perilo bolne osebe skupaj s perilom zdrave osebe – bistveno je, da uporabite najvišjo temperaturo vode, ki jo tkanina prenese, in da perilo popolnoma posušite, da uničite viruse.
Spalnica in sobe
Poleg pranja posteljnine očistite in razkužite:
- kljuke in stikala,
- nočne omarice,
- okvirje postelj in ročaje predalov,
- tla – pometite, obrišite ali posesajte.
Otroške igrače in plišaste igrače prav tako operite ali razkužite, če je mogoče.
Elektronske naprave
Elektronske naprave so eden največjih prenašalcev mikroorganizmov v domu. Pregled 56 študij iz leta 2020 je pokazal, da je imelo na sebi škodljive mikroorganizme približno 68 % mobilnih telefonov .
Ker se je dotikamo večkrat na dan, elektronske naprave redno očistimo:
- mobilni telefoni,
- prenosniki in tipkovnice,
- daljinski upravljalniki,
- tablice.
Uporabite mehko krpo, navlaženo z malo tople vode in mila ali primerne razkuževalne robčke (pazite na prekomerno uporabo alkohola, saj lahko poškoduje zaslone).
Prezračite prostore
Odprite okna in omogočite kroženje svežega zraka. Tako zmanjšate količino virusov v zraku in poskrbite, da se pri čiščenju hlapi razkužil ne zadržujejo v prostoru.
Viri:
- Gripa. Dostopno na: https://nijz.si/nalezljive-bolezni/nalezljive-bolezni-od-a-do-z/gripa/ Zadnji dostop: januar 2026
- Survival of Influenza Viruses on Environmental Surfaces Dostopno na: https://academic.oup.com/jid/article-abstract/146/1/47/992812 Zadnji dostop: januar 2026
- Survival of Influenza Virus on Banknotes. Dostopno na: https://journals.asm.org/doi/full/10.1128/aem.00076-08 Zadnji dostop: januar 2026
- Survival of Influenza A(H1N1) on Materials Found in Households: Implications for Infection Control. Dostopno na: https://journals.plos.org/plosone/article?id=10.1371/journal.pone.0027932 Zadnji dostop: januar 2026
- A study quantifying the hand-to-face contact rate and its potential application to predicting respiratory tract infection. Dostopno na: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/18357546/ Zadnji dostop: januar 2026
- Face touching: a frequent habit that has implications for hand hygiene. Dostopno na: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/25637115 Zadnji dostop: januar 2026
- How long do cold and flu viruses stay contagious on public surfaces? Dostopno na: https://www.pbs.org/newshour/science/how-long-do-cold-and-flu-viruses-stay-contagious-on-public-surfaces Zadnji dostop: januar 2026
- Kako dezinficirati kuću nakon gripe i spriječiti širenje virusa. Dostopno na: https://www.24sata.hr/lifestyle/kako-dezinficirati-kucu-nakon-gripe-i-sprijeciti-sirenje-virusa-1097080/10 Zadnji dostop: januar 2026
