Slovenci smo dokaj konservativni pri naložbah, a vsekakor zelo varčni. Varčujemo in vlagamo … V zadnjih 17 letih varčujemo tudi v pokojninskih skladih. Žal pa so vplačila v pokojninski sklad premajhna in večini ne bodo zagotovila zadostne dodatne pokojnine. Poleg tega več kot 300 tisoč zaposlenih za dodatno pokojnino sploh (še) ne varčuje. Morda lahko k razmisleku o varčevanju za pokojnino spodbudijo skladi življenjskega cikla, ki so relativna novost, njihove prednosti pa še vedno niso dovolj znane širši javnosti.
Kaj so pokojninski skladi, kako delujejo, kaj si po upokojitvi lahko obetamo ipd. so vprašanja, na katera bodo v javni tribuni v četrtek, 22. 3. 2018 ob 11.00 uri na forumu Starševski čvek odgovarjali strokovnjaki z Modre zavarovalnice, ki skrbijo za prihranke več kot 270.000 Slovencev.
Pridružite se nam z vprašanji in/ali osebnimi izkušnjami!
Pozdravljeni,
če varčujem za starost za dodatno pokojnino pomeni, da bi morala v mojem primeru varčevati nekje 2o let do penzije. Denar bi se nabiral na vašem računu, ampak mene pa bolj zanima koliko bi imela sploh v teh letih donosa? Predvidevam, da ni možno dobiti po 20 letih letih samo vplačan prihranek, ali se motim, in mogoče v določenih primerih ne dobiš niti toliko?
Hvala.
Jaz imam nekaj mesečnega presežka in bi pričela varčevati za svojo prihodnost.
Zanima me, kako je v primeru, če se mi zgodi nekaj težka življenjska situacija in nujno potrebujem denar ter predčasno dvignem sredstva, ki sem jih vplačala. Kakšni so stroški, koliko dejansko dobim ven, ali je to obdavčeno…
Kaj pa je z državno pokojnino? Saj vsak mesec plačujem prispevke. Majo, da mi zagotovijo penzijo.
Ja ni šans, da jo kar ne bodo. Propad sistema – tega si država ne bo privoščila. Menim, da je to le mit in da vsi dramatizirajo “penzije itak ne bo” zavarovalnice pa to izkoriščajo in tržijo svoje produkte, vplačan denar nepremišljeno vlagajo in potem vse propade, ven pa ne dobimo nič.
Pozdravljeni uporabniki,
Začenjamo z današnjo javno tribuno, ki bo za vprašanja odprta do 12.00 ure.
Dobrodošla so vsa vprašanja in tudi uporabniške osebne izkušnje.
Pozdrav gostji in strokovnjakinji Mojci Trkman, višji svetovalki z Modre zavarovalnice, ki skrbi za prihranke več kot 270.000 Slovencev.
Vabljeni!
Uredništvo
Med.Over.Net
Pozdravljeni.
Hvala za besedo. Vidim, da se je že nabralo nekaj vprašanj/komentarjev zato bom prešla kar na odgovarjanje. Odgovarjati bom skušala po vrsti (kronološko) in obljubim, da se bom potrudila po najboljših močeh, da na vsa vprašanja odgovorim kar se da preprosto in razumljivo.
Namen varčevanja v pokojninskem skladu je zagotovitev rednega mesečnega dodatnega dohodka po upokojitvi, ki ga boste poleg osnovne pokojnine prejemali na vaš bančni račun. Po upokojitvi bodo namreč naši dohodki precej nižji, kot tisti, ki jih bomo vajeni prejemati pred upokojitvijo (pokojnine so že danes nižje od plač, v prihodnje pa bo po napovedih to razmerje še bistveno slabše).
Na čas začetka črpanja sredstev torej vaša starost nima vpliva; upokojitev je edini pogoj za pridobitev pravice do izplačila dodatne pokojnine.
Izplačilo dodatne pokojnine je obdavčeno, vendar se akontacijo dohodnine (25 %) odvede le od polovice izplačanega zneska in še to le v primeru, da izplačilo presega 160 evrov. Dodatno pokojnino začnete prejemati po upokojitvi, ko vam pripada tudi posebna davčna olajšava, kar pomeni še ugodnejšo davčno obravnavo, zato je obdavčitev minimalna.
Sredstva vzajemnega pokojninskega sklada so v celoti v lasti varcevalcev in so locena od osnovnega premoženja družbe, ki pokojninski sklad upravlja. V skrajnem primeru prenehanja družbe, ki pokojninski sklad upravlja, se pokojninski sklad prenese na drugega upravljavca. Privarcevana sredstva so konec koncev tudi predmet dedovanja, poleg tega lahko vsak varcevalec na svoji polici že ob sklenitvi doloci upravicenca (ali vec njih), ki bi v primeru smrti varcevalca dobili izplacana privarcevana sredstva.
Do nedavnega so v Sloveniji obstajali le pokojninski skladi s t.i. zajamceno donosnostjo. Ti imajo tudi strogo predpisane omejitve glede dopustnosti naložb, zato sredstva nalagajo skrajno konservativno (torej vecji del v varnevrednostne papirje, kot so na primer obveznice). Temu primerna je tudi višina ustvarjenega donosa.
Z letom 2015 je Modra zavarovalnica kot prva v Sloveniji uvedla t.i. pokojninski sklad življenjskega cikla, ki na dolgi rok omogoca doseganje višjih donosov. Pomembna novost je, da sta se skladu z zajamceno donosnostjo pridružila še dva podsklada z bolj tvegano naložbeno politiko. Namenjena sta mlajšim varcevalcem, ki imajo do upokojitve še dalec in si lahko privošcijo vec tveganja. Omenjena podsklada namrec nimata zajamcene donosnosti, zato tveganje v celoti prevzema varcevalec.
Kar se tiče lastnega upravljanja denarja pa se je treba zavedati, da povprečen varčevalec ni vešč trgovanja na borzi, da finančna pismenost ni na najvišji ravni, naša discipliniranost, da bi redno varčevali pa tudi ne. Vsekakor je pomembno, da o viru dodatnih prihodkov po upokojitvi začnemo razmišljati čim prej in začnemo varčevati. Pa naj bo to v pokojninskih skladih, vzajemnih skladih, v banki ali v obliki življenjskih zavarovanj.
Kar polovica Slovencev varčuje v pokojninskih skladih, zato je namen sodelovanja v današnji javni tribuni razjasniti morebitne nejasnosti, povezane s tovrstnim varčevanjem in odgovoriti na vaša vprašanja. Če imate konkretno vprašanje povezano s tematiko, bom vesela vašega vprašanja. Sicer pa vabljeni k branju ostalih odgovorov.
Modra zavarovalnica ni klasična zavarovalnica, smo pokojninska zavarovalnica, ki upravlja s prihranki več kot 250.000 Slovencev. Tudi pokojninsko zavarovanje ni klasično zavarovanje, ko se zavarujemo v upanju, da se nam ne bo nič zgodilo. Pokojninsko se zavarujemo (začnemo varčevati) v upanju, da se nam bo nekaj zgodilo, in sicer upokojitev. Po upokojitvi varčevalcu namreč iz privarčevanih začnemo izplačevati dodatno pokojnino, ki predstavlja dodatni redni mesečni prihodek upokojenca (trenutno Modra zavarovalnica izplačuje dodatne pokojnine več kot 18.000 prejemnikom).
Seveda je poslovanje Modre povezano z določenimi stroški, kot poslovanje vsakega drugega podjetja. Te skušamo kar se da znižati in sredstva upravljati v dobro naših varčevalcev.
Pokojninske družbe, zavarovalnice in upravljavci pokojninskih skladov smo del finančnega sistema in kot taki močno vpeti v delovanje gospodarstva. Gibanje vrednosti enote premoženja pokojninskega sklada (donosnost) je v večji meri povezano z dogajanjem na finančnih trgih, ki so podvrženi t. i. gospodarskim ciklom. Zato je donosnost tako dolgoročnega varčevalnega produkta treba spremljati na dolgi rok. Ravno pokojninski skladi življenjskega cikla, o katerih bi želeli danes povedati kaj več, omogočajo doseganje višjih donosnosti, kot smo jih bili vajeni pri upravljanju pokojninskih skladov z zajamčenim donosom.