Javna tribuna: Varčevanje za starost v pokojninskih skladih
Kaj je ustrezna dodatna pokojnina je relativno in odvisno od vsakega posameznika, njegovih prihodkov pred upokojitvijo,življenjskega stila, navad ipd. Po priporocilih OECD bi moral posameznik do svoje upokojitve privarčevati toliko, da bi skupni prihodki posameznika po upokojitvi (torej osnovna + dodatna pokojnina) znašali vsaj 70 % plače.
Na spletni strani imamo objavljen informativni izračun, s katerim se lahko poigrate in preverite kaj bi za vas pomenilo varčevanje v pokojninskem skladu oz. kaj lahko ob različnih varčevalnih zneskih pričakujete. Najdete ga lahko tukaj.
V Modri zavarovalnici upravljamo vzajemne pokojninske sklade, za katere je značilno, da je njihovo premoženje v celoti lasti varčevalcev pokojninskega sklada in je ločeno od premoženja upravljavca (torej Modre zavarovalnice). V primeru prenehanja delovanja zavarovalnice, bi se premoženje sklada preneslo na drugega upravljavca oziroma v skrajnem primeru na banko skrbnico. Tudi sicer je trg dodatnih pokojninskih zavarovanj močno reguliran (nadzorovan).
Če ste močno nezaupljivi in ne marate tvegati, lahko varčujete v zajamčenem pokojninskem skladu, kjer vam upravljavec pokojninskega sklada zagotavlja vsaj minimalni donos na vložena sredstva. Zajamčeni pokojninski skladi so, zaradi zelo konservativne naložbene politike (večino sredstev nalagajo v netvegane vrednostne papirje, kot so na primer obveznice), navadno manj donosni, med tem ko pokojninski skladi z bolj tvegano naložbeno politiko na dolgi rok omogočajo doseganje višjih donosov.
Vsekakor je varčevanje za dodatno pokojnino dolgoročno in v 20 letih se da privarčevati dovolj, da lahko vsaj delno pokrijete razliko med plačo in pokojnino, ki vam bo odmerjena (v celoti zagotovo ne). Kako dosnosni bodo pokojninski skladi v prihodnje je nemogoče napovedati, saj je doseganje donosnosti je v večji meri povezano z dogajanjem na finančnih trgih. Pričakovano pa so dolgoročni donosi pozitivni, zato je donosnost tako dolgoročnega varčevalnega produkta treba spremljati na dolgi rok.
Če resnično ne marate tvegati, lahko varčujete v zajamčenem pokojninskem skladu, kjer vam upravljavec pokojninskega sklada zagotavlja vsaj minimalni donos na vložena sredstva. So pa zajamčeni pokojninski skladi, zaradi zelo konservativne naložbene politike (večino sredstev nalagajo v nevegane vrednostne papirje, kot so na primer obveznice), navadno manj donosni.
Varčevanje v pokojninskih skladih z bolj tvegano naložbeno politiko, vam po drugi strani na dolgi rok omogočajo doseganje višjih donosov, a tveganje v celoti prevzemate sami. Zato bi se seveda lahko zgodilo, da bi imeli v nekem trenutku na varčevalnem računu manj, kot ste dejansko vplačali.
Pri oblikovanju pokojninskega sklada življenjskega cikla smo upravljavci sledili ideji, da vam varčevanje v skladu z vašim življenjskim ciklom omogoča višje donose v času aktivne delovne dobe, ko je upokojitev še daleč in visoko varnost prihrankov v času tik pred upokojitvijo. S staranjem varčevalca se namreč njegova sredstva premikajo iz najbolj tveganega v manj tvegan podsklad (na koncu, po 60 letu starosti, lahko varčevalci varčujejo le še v zajamčenem podskladu, ki zagotavlja varnost privarčevanih sredstev).
Kako sklad deluje si lahko v kratki animaciji pogledate tukaj.
Če v pokojninskem skladu varčujete sami (se pravi ne preko delodajalca), lahko privarčevana sredstva dvignete kadarkoli, vendar bi bilo takšno izplačilo sredstev močno obdavčeno. V času varčevanja ste namreč upravičeni do posebne davčne olajšave (v višini 5,844 % vaše bruto plače), saj skuša država tudi preko davčnih spodbud zagotoviti, da začnemo za svojo prihodnost skrbeti tudi sami. Namen varčevanja v pokojninskem skladu je pridobitev dodatnega dohodka po upokojitvi, zato je vsaka nenamenska poraba obdavčena.
Ob izplačilu privarčevanih sredstev bi izplačevalec najprej odvedel akontacijo dohodnine v višini 25 % privarčevanih sredstev, nato pa bi sledil še poračun s strani FURS-a, kar pomeni, da bi morali morda davek še doplačati. Končna obdavitev bi lahko bila tudi 50 % (odvisno od vaših ostalih dohodkov). Izstopni stroški, ki jih obračuna Modra zavarovalnica so v višini 1 % privarčevanih sredstev.
Informativni izračun izplačila v enkratnem znesku je na voljo tukaj.
Za okviren informativni izračun sem vzela predpostavke, da v skladu življenjskega cikla varčujete do svojega 65 leta starosti (torej 30 let) po 20 € na mesec.) V 30 letih bi privarčevali okoli 17.900 evrov. Če bi bili danes stari 65 let in bi začeli prejemati dodatno pokojnino, bi s tem privarčevanim zneskom dobili okoli 72 evrov mesečne dodatne pokojnine, ki bi vam jo izplačevali do konca življenja.
Lahko se tudi sami malo poigrate s številkami in na spletni strani Modre zavarovalnice naredite lastni informativni izračun, ki vam bo dal občutek o tem, kaj lahko pričakujete. Ob upokojitvi imajo varčevalci na voljo več različnih oblik izplačil, ki vam jih bo spletni izračun tudi pokazal. Izračun je dosegljiv tukaj.
Dejstvo je, da se prebivalstvo stara in se s tem spreminja demografska struktura države. Posledično je število vplačnikov v pokojninsko blagajno v primerjavi s številom prejemnikov iz pokojninske blagajne vse manjše. Leta 1980 so na primer 4 zaposleni vplačevali prispevke za pokojnino za enega upokojenega, danes pa je to razmerje že skoraj doseglo enega zaposlenega na enega upokojenega.
Treba je namreč vedeti, da je naš pokojninski sistem “pay as you go” pokojninski sistem, kar pomeni, da se vsa vplačila zaposlenih v sistem tekoče porabijo za izplačila upokojenim (pa še država mora nekaj pristaviti zraven, ker obseg pobranih prispevkov že danes ne zadošča več za pokrivanje tekočih pokojnin). Zato se pokojnine iz leta v leto znižujejo, napovedi za prihodnje pa tudi niso najboljše. Zanimivo je pogledati simulacijo spreminjanja demografske strukture Slovenije v letih, ki je objavljena na spletni strani ststističnega urada (tukaj).
Država nam bo verjetno pokojnine že zagotovila, kako visoke bodo, pa je drugo vprašanje. Zato je pametno, da o tem začnemo razmišljati čim prej.
V Modri zavarovalnici upravljamo vzajemne pokojninske sklade, za katere je značilno, da je njihovo premoženje v lasti varčevalcev pokojninskega sklada in je ločeno od premoženja upravljavca (torej Modre zavarovalnice). V primeru prenehanja delovanja zavarovalnice, se premoženje sklada prenese na drugega upravljavca oziroma v skrajnem primeru na banko skrbnico. Tudi sicer je trg dodatnih pokojninskih zavarovanj močno reguliran (nadzorovan).
Sicer pa Modra zavarovalnica dodatno pokojnino izplačuje že več kot 18 tisočim prejemnikom.
Zanima me ali je možna sprememba plačnika varčevanja? Kako je potem s prenosom privačevanega denarja? Recimo, če mož ne more več plačevati, pa je varčeval že 15 let in bi želel, da ima ta denar prihranjen kot dodatek k pokojnini … Ali lahko naprej plačuje nekdo drug, vendar se verjetno ta del ne da oddvojiti?
Pokojninske družbe, zavarovalnice in upravljavci pokojninskih skladov smo del finančnega sistema in kot taki močno vpeti v delovanje gospodarstva. Gibanje vrednosti enote premoženja pokojninskega sklada (donosnost) je v večji meri povezano z dogajanjem na finančnih trgih, ki so podvrženi t. i. gospodarskim ciklom. Na kratek rok lahko zato gibanje vrednosti sredstev seveda niha navzgor in navzdol, zato je donosnost tako dolgoročnega varčevalnega produkta treba spremljati na dolgi rok.
So se pa po letu 2008 zelo izkazali slovenski pokojninski skladi, saj svetovna finančna kriza ni zamajala sistema. Zajamčen donos pokojninskih skladov se je izkazal kot ustrezno varovalo, zato ga tudi v pokojninskem skladu življenjskega cikla ohranjamo v podskladu, ki je namenjen starejšim varčevalcem (po 60. letu starosti), ki se bodo upokojili v kratkem in zato tveganje kratkoročnega padca prihrankov ni dopustno.
V zajamčenem podskladu lahko varčujejo tudi mlajši, a je pričakovani donos takega sklada precej nizek.
Povprečna vplačana premija v pokojninski sklad pri Modri je okoli 120 evrov mesečno (slovensko povprečje je okoli 60 evrov) , Je pa višina premije seveda odvisna od varčevalca samega, njegovih zmožnosti in drugih osebnih okoliščin.
Po ZPIZ-2, znesek vplačil kolektivnega zavarovanja, ki ga za člana v posameznem koledarskem letu plača delodajalec, ne sme biti nižji od 240 evrov (torej 20 evrov na mesec). Za individualna vplačila (torej vplačila posameznega člana) zakon ne predpisuje tovrstnih omejitev. Sicer pa velja pravilo, več boste vplačevali, več boste na koncu privarčevali. Poleg tega boste za individualna vplačila deležni tudi davčne olajšave.
Obresti, ki vam jih zagotavlja varčevanje na banki so v tem času tako nizke, da realno vaša sredstva izgubljajo na vrednosti. Zanimivo je tudi, da Slovenci, po rezultatih zadnjih raziskav, kljub dogajanju v zadnjih letih, še vedno bolj zaupamo bankam, saj nas prepriča jamstvo države.
Pri vzajemnih pokojninskih skladih (take imamo v upravljanju v Modri zavarovalnici) so sredstva vzajemnega pokojninskega sklada v celoti v lasti varčevalcev in so ločena od osnovnega premoženja družbe, ki pokojninski sklad upravlja. V primeru prenehanja družbe, ki pokojninski sklad upravlja, se pokojninski sklad prenese na drugega upravljavca, v skrajnem primeru na banko skrbnico. Poleg tega je trg dodatnega pokojninskega zavarovanja močno nadzorovan.
Če varčujete v pokojninskem skladu z zajamčeno donosnostjo, vam minimalni donos na vplačane zneske zagotavlja upravljavec (npr. Modra zavarovalnica, ki je v posredni lasti Republike slovenije).
Da. Varčevanje v pokojninskem skladu zagotavlja davčno olajšavo. Najvišja možna premija, ki je še predmet davčne olajšave, predstavlja 5,844 % bruto plače varčevalca oziroma 24 % obveznih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (na leto je omejena na največ 2.819,09 evrov).
Informativni izračun davčne olajšave si lahko naredite na tej strani.