…tako kot se psom, medvedom, mačkam, ribicam, vrtnicam, ognjiču, hruškam, solati in ostalim članom živalskega in rastlinskega kraljestva utegne dozdevati, da je nošenje oblek zgolj neka umetna, vsiljena norma….. Ta stavek ni mišljen kot žalitev, temveč kot prispodoba. Če je nekomu zvestoba odveč oz. ne verjame vanjo, to še ne pomeni, da je le-ta fikcija za druge ljudi. Tako kot so obleke fikcija oz. non item za pse in vrtnice… so za nas, ljudi, del naše identitete, del našega načina bivanja in izražanja, nam veliko pomenijo in so celo nujne (vsaj v severnih krajih :-)).

Po prebiranju tvojih postov se mi dozdeva da je ravno za tvoj ego težko sprejeti, da je zvestoba še kako resnična, pa čeprav samo za 20% ljudi. Je pa res, da zvestoba sama po sebi ni nekaj samoumevnega, temveč zahteva zrelo osebnost in trud.
Prispodoba: Michelangelo je ustvaril znamenito Pieta, delo, ki ga lahko ustvari le zares pravi umetnik z resničnim umetniškim čutom za lepoto in harmonijo. Tega so sicer sposobni le redki umetniki, vendar dejstvo, da je teh umetnikov malo, ne izniči obstoja izjemnih umetniških del. Torej če večina ljudi ni sposobna zvestega odnosa, še ne pomeni da je zvestoba fikcija.

Zvestoba je za impotentne moške in frigidne ženske. Vsi osatli uživajte.. 🙂

aj bi pobrisal to sporočilo, pa sem se odločil, da nekaj pripišem.

Motiš se, tvoja izjava ne drži in je popolnoma napačna.

Primož

Realno stanje je, da je resnično zvestih zelo malo. Razlogi so zelo različni. Ne strinjam se z Jakovo teorijo, še manj pa z modrimi mislimi raznih romantikov, ki so prebrali čudo literature na temo ljubezni in medsebojnih odnosov. Nič ni črno in belo, ogromno je sivine.
Zvestoba je in ni zgolj fikcija.