Življenje kot nekoč
Pozdravljeni,
zanima me kaj menite o življenju,ki je bilo nekaj standardnega pred leti:
Mož dela,žena pa doma skrbi za gospodinjstvo,vrt ,mogoče kmetijo.
Zanima me kaj o tem mislite moški in kaj o tem mislite ženske.
Sama sem sicer mnenja,da vsak živi kot hoče,vendar si ne znam predstavljati,da bi bila doma,brez službe in skrbela za dom in moža. Sama sem mnenja,da vsak človek mora poskrbeti zase(torej oba izmenično pomagata drug drugemu,oba hodita v službo) .Čeprav ,da si doma je neka prednost ,saj nimaš pritiskov iz službe ampak vseeno. Na podeželju ima takšna ženska še vrsto drugih opravil kot kakšno obdelovanje koščka zemlje ipd. Mož pa “nosi”domov denar. Kako pa je potem,ko si žena želi kaj kupiti? Ga prosi,da ji kupi ali kako? Prosim,če napišete svoje mnenje. NE ZANIMA me kaj si mislite o mojem mnenju,če za vas je pravo ali ne. Zanima me samo vaše mnenje o tem načinu življenja,saj ga sama nisem nikoli doživela in ne vem kako je to sploh potekalo . 🙂
Moja mati je bila doma, skrbela za naju z bratom, oče pa je delal v tujini in vsakih nekaj mesecev prišel domov, prinesel denar, ga dal mami, opravil tista moška opravila, ki jih mati ni mogla, nato pa šel spet zbogom. Mati pa je skrbela za gospodinjstvo in za mene z bratom. Z očetom sem imela manj stikov, kot slišim danes, da jih imajo otroci v družinah razvezanih staršev (otrok pol leta pri materi, pol leta pri očetu), prav tako nikdar nisem spoznala, kaj pomeni živeti z dvema staršema v istem gospodinjstvu.
4534
Oba izmenicno pomaga drug drugemu..?
Vec kot ocitno Ti isces Nekoga da ti pomaga pri financ zadevah da nisi za vse sama 🙂
Vsak po svoje zivi
Moj moz dela ze 15 let jaz sem
Doma
Jaz naredim doma vse on poskrbi za vse finance.
Nobenemu moskemu to ni problem ce je zenska normalna kot so ble vcasih.
Cenje zenski dovolj da ni lacna in da ima streho nas glavo ter placane poloznice je to to.
Nama nic ne manjka tudi na dopust greva 1x na leto za 7dni. Njegova placa je 1300€/mesec. Preziviva brez problema.
Jaz imam registrirano dodatno dejavnost in ce si hocem kaj kupiti si kupim sama torej cunce ki niso nujne mejkap in podobno.
Ne vidim nobenega problema.
Ko so bili otroci majhni, sem bila doma z njima. Ni bilo ravno običajno. Tudi moja in moževa mama sta delali, ko so bili otroci majhni. Sedaj, ko sta otroka 19 in 20 pravita, da sta imela res lepo otroštvo. Hči pravi, da bo tudi ona ostala doma dokler bodo otroci majhni, njen fant jo podpira. Zakon je skupnost dveh, ki sta eno. Torej delata za skupno dobro in imata skupen denar. Mož me je pooblastil na svojem računu in sem imela svojo bančno kartico za “njegov” denar. Za sproti sem porabila kolikor je bilo pač treba,za večje nakupe sva se pogovorila. NIKOLI mi mož ni nič očital in nikoli se nisva skregala glede denarja. Sedaj imava vsak svoj račun, mož preko BankaNeta upravlja z obema in prelaga iz enega na drugega, da je vedno povsod dovolj denarja 😂😂😂 Aja sedaj so mu že otroci dali pooblastila za njune račune. Prav tako doma delava vsak po najboljših močeh. Enkrat eden več, drugič drugi, saj vsak prispeva kolikor zmore. Če ne bi delala tako, bi bilo hitro zakona konec.
Ne ,ne iščem nikogar glede financ zadev 🙂 to je bilo mišljeno,da si izmenično pomagata pri opravilih. Recimo,če jaz delam zjutraj,on pa je tisti dan doma ali popoldan,da mi skuha nekaj za pojest,ko je situacija obratna pa jaz njemu. Če jaz delam popoldan on pa zjutraj,da recimo zloži oprane cunje,da si pomagata drug drugemu kateri ima pač več časa kateri dan 🙂 No,pri nas delo je. Mož mi je predlagal,da bi bila doma,saj zasluži dovolj,da bi šlo skozi,jaz bi pa doma skrbela za zadeve tako,da on po službi ne bi rabil opraviti toliko stvari.(jih opravljaava skupaj) Jaz pa imam rada svoj denar,ki ga prispevam k karkoli pač rabiva,všeč mi je,če tudi jaz prinašam denar v hiši,po moje bi se počutila podrejeno njemu,odvisna od njega in ta občutek mi ne ugaja. Rada sem samostojna 🙂
Sem toliko mlajša in si ne predstavljam,da bi doma prala cote,posodo ,kuhala itd mož pa bi nato z mano delil svojo plačo,malo mogoče zato,ker si dela v gospodinjstvu delima,saj oba živima tam in oba umažema zato tudi oba pospravljama,jaz še vseeno več . 🙂
Niti si ne predstavljam,da bi bila finančno odvisna od moža 😀 predvsem tega ne.
Po moje bi se počutila izkoriščevalsko,saj vsa ta dela sedaj opravljam zastonj in jih opravim mimogrede. Otrok nimava. Pa še čudno bi mi bilo rečti,če bi si hotela kaj kupiti,nerada prosim za denar,če imam svojo plačo si pa pač kupim 🙂
Moja mati je bila doma, skrbela za naju z bratom, oče pa je delal v tujini in vsakih nekaj mesecev prišel domov, prinesel denar, ga dal mami, opravil tista moška opravila, ki jih mati ni mogla, nato pa šel spet zbogom. Mati pa je skrbela za gospodinjstvo in za mene z bratom. Z očetom sem imela manj stikov, kot slišim danes, da jih imajo otroci v družinah razvezanih staršev (otrok pol leta pri materi, pol leta pri očetu), prav tako nikdar nisem spoznala, kaj pomeni živeti z dvema staršema v istem gospodinjstvu.
4534
[/quote]
aha,no to je opis življenja večine vaše generacije.
mene bolj zanima naslednje,nisem se dobro izrazila zgoraj v opisu.
Mož bi rad ,da sem doma in skrbim zanj,mu peglam,kuham,perem,pomagam na manjši kmetiji,saj je časovno zelo obremenjen(ker je veliko takih del,ki jih sama še ne znam opraviti-kar zahteva vožnjo s traktorom ipd,kar opravlja on) in bi rad,da se vsega tega naučim in delam doma to namesto njega on bi pa hodil v službo,saj ima za 3x višjo plačo kot jaz in se bolj splača,če on hodi v službo,jaz pa to opravljam doma,da bi potem on imel več časa zase oz za naju. Ker ga toliko poznam pa vem,da četudi mu ugodim je delaven človek,ki ni nikoli na miru in bo našel neko delo skoz. Tako,da bo imel časa enako kot sedaj. Torej je vse moje delo nesmiselno,(v tem smislu,da ne bo imel več časa) . In je rekel,da mi bi dal na mesec toliko in toliko denarja kot neko plačo,ker sem rekla,da si ne predstavlajam,da bi doma nekaj delala cele dneve potem pa njega morala prositi,če bi si želela kaj kupiti. Da mi mož daje plačo za delo doma mi pa tudi ne diši. Problem je tudi v tem,da mene ta dela ne veselijo😅nisem odraščala na kmetiji in zame je to kar nekaj,če odšteješ vložen trud in ure,ki si jih oddelal za to,se praktično ne splača,če ne šteješ svojih ur pa je nek zaslužek. Pač všeč mi je,če tudi jaz prinesem k hiši denar in sem samostojna ženska,ki ni odvisna od svojega partnerja. Zaradi bivšega moža imam že neke dolgove več let in zaradi tega še bolj ne zaupam moškim glede denarja…. Želim mu ugoditi,saj je res fino biti doma sam svoj šef in pomagati partnerju,samo kaj,ko vem,da bo skoz našel delo in ne bo kot govori,da bo imel več časa,če bi bila jaz doma. Prav tako me muči glede plačila,nočem da mi plačuje delo,če sem skoz doma pa brez denarja tudi ne morem biti,nočem pa ga tudi skoz prosjačiti za to in ono… kaj menite vi 🙂
Če veš, da ti ne bo v redu doma, potem ne privoli v to. Mogoče se pozanimaj za možnost krajšega delovnika. Moja prijateljica dela 32 ur, torej en dan manj, in ima petke frej. Pravi, da je več kot vredno nižje plače.
Izkušenj iz prve roke nimam, poznam pa nekaj primerov, ko je eden od partnerjev bil vsaj začasno nekaj mesecev, let doma. Tako kot meni tvoj mož, je to velika razbremenitev za tistega, ki hodi v službo, ker lahko tisti, ki je doma, opravi vsa gospodinjska dela, formalnosti, birokracijo, pelje otroke k zdravniku, jih neguje, če zbolijo, in tako dalje … in tako ostane čisti prosti čas popoldne za družino, da res v miru uživa skupaj, brez časovne stiske, norenja, pospravljanja.
Jaz oziroma midva sva oba zaposlena, vendar pripravljava teren, da nama ne bo treba do penzije delat 8 ur na dan oziroma da enemu ne bi bilo treba hoditi v službo. Oziroma da si bova lahko privoščila predčasno dati odpoved, tudi če ne bova takoj imela pogojev za pokojnino.
Zame je to smiselno le, če je denar skupen. Torej vam ničesar ne daje, ker je to že vaše ravno toliko kot njegovo. In seveda ne teži, če si kupite makeup ali pa greste na manikuro. Pač… Upam, da razumete kaj hočem povedati. Je moj mož tudi podoben temu kar opisujete in si vedno najde delo, zato pa sem napisala, da delo prispevata vsak po svojih močeh. Logično je, da ne bo trpel, da boste cele dopoldneve po shopingu in okrog prijateljic, popoldne pa so bosta delo delila. Pri kmetijah je dela hitro veliko in vas res razumem, da vas to skrbi. Jaz bi kmetijsko delo prevzela le, če ima smisel. Torej če je delo ekonomsko upravičeno in ne, da se dela zato ker so to delali že včasih. Potem je pa veliko dela in obveznosti za par kil krompirja in čebule in za domačo solato. Po možnosti še hoji še zelenjavo za enega prašička, pa filtra kure in molze eno kozo. Doma se kisa zelje in repa. Če je to tako, potem upravičeno nasprotujete. Če pa kmetja prinaša nekaj dohodka, lahko razmislite o dopolnilni dejavnosti na kmetiji in potem lahko nadomestite izpadli dohodek. Če so ljudje “normani” in je normalen tudi odnos, potem partnerja ne gledata to je moje/to je tvoje, niti ne tekmujeta med sabo kdo bo več zasluži ali več naredil. Niti kdo je boljši od koga… Če vam delo na kmetiji ne ustreza, bi moral partner to sprejeti in če ne more kmetije obdelovati, odda zemljo v najem. Mislim, da to ostati doma ali ne ostati ne bi smelo biti povezano z denarjem in pravzaprav ni povezano. Razčistiti morata druge stvari.
Aha,no to glede skupnega računa je že bolj smiselno ja,na to nisem niti pomislila. Vendar kot sem že nekje omenila imam zaradi bivšega moža še skoz nekaj dolgov in se počutim varnejše,če imam svoj denar ,neko zlato rezervo,ki je ne delim,recimo če se razideva ,ko jaz delam na kmetiji ,da nisem pol na cesti.
Glede predčasne odpovedi se strinjam 🙂
Ja,se strinjam tudi s tem ,da ga razbremenim,vem pa ,da bo še vedno našel neko delo,ker nima miru in četudi jaz naredim vse kar bi bilo potrebno tisti dan še bo skoz našel tisto nekaj kar bi lahko še. In zato nočem biti doma,ker vem ,da ne bo imel nič več časa,ker takšen pač je. Če pa on nima nič več časa pa jaz tudi ne bi opravljala do 15.ure ko pride domov nekega dela ,potem pa še on sam nekaj in spet jaz zraven . Potem sma na enakem kot sedaj,ko oba hodiva v službo… in po sluzbi se nekaj delava
Glede skupnega denarja se strinjam. Delo je smiselno,saj ima svojo trgovino v kateri prodaja pridelke in res zasluži. V trgovini ima zaposlene druge ljudi. Sam dela drugje. Prav tako jaz. Vendar nama vzame veliko časa ,saj oba delava še po službi vsak dan in oboje ne gre več.
On bi bil raje doma in delal vse to,ker se splača, ker imam jaz za 2/3 manjšo plačo od njega pa pravi,da je bolj smiselno,če jaz ostanem doma in vse to delam.
Meni je pa problem,ker jaz bi pa če izbiram med službo in delom na kmetiji izbrala službo,saj je enostavnejše… čeprav bi doma zaslužila verjetno več,ampak nikoli nisem davala prednosti denarju ,če me nekaj ni veselilo
in ne prideva do skupne točke.
Predvsem se morate vprašati kakšen je vajin odnos. Mu zaupate? Pravzaprav ne gre za vaš ali njegov denar, gre za to, da vi pustite službo in delate za njega. Kar seveda ni nič narobe, če je vajin odnos tak, da delate za vaju, da je to vajino skupno in delate za skupno dobro. Pri delu, ki sta ga opisali je vedno kaj za početi, torej časa ne bo na pretek tudi, če pustite službo. Prednost tega je, da boste vseeno manj obremenjeni kot če bi imeli službo in še dodatno opravljali to delo. Zato je pomembno, da si določite čas za vaju. To vsekakor ne pomeni, da bosta uspela enkrat tedensko na zabavo in vsak večer na večerjo. Lahko pa se dogovorita, da greste v poletnem času vsaj en teden (lahko tudi več), nujna dela na kmetiji pa opravi kdo od domačih ali pa kakšen najeti delavec. V zadnjem času se jih že da dobiti (mogoče kakšen mlajši upokojenec…) Lahko se dogovorite, da gresta ob nedeljah ven na kosilo… Skratka čas za vaju morata najti. Prav je, da razmislite koliko takšnega časa potrebujete. Jaz naprimer bi se dolgočasila, če bi vsak dan v prazno in na silo preživljala čas skupaj, najbrž bi si počasi začela iti na živce. Včasih prav rada opravim kakšno delo skupaj z možem in sva na koncu vesela in zadovoljna, da nama je uspelo. Meni se to zdi bolj kakovostno preživeti čas kot da bi mi vsak večer prižigal svečke in kuhal večerjo. Saj ne rečem… tudi to mora biti ob posebnih priložnostih. Ni zastonj rek, da tudi dobrega se človek prenaje 😊😉 Zato pa se meni zdi pomembno, da primerjate vrednote, da si lahko zaupate in če sta dva iskrena in poštena, potem ni razloga, da ne bi našla ustrezne rešitve. Če bosta vse ostalo ustrezno rešila, se bosta tudi denarja lahko brez težav odgovorila. Vseeno je še ena stvar pomembna. Življenje je pestro in lahko se marsikaj zgodi. Prej ali slej nekdo ostane sam. Če bo vse njegovo in boste vi delali “na njegovem” mora poskrbeti, da bi tudi v primeru njegove smrti bili preskrbljeni. Tudi bančni račun morata tako urediti. Ko nekdo umre, ne morete do zapuščinske obravnave neomejeno uporabljati njegovega računa, zato morate za tak primer imeti ustrezno rešitev. Ampak za to je partnerstvo, da se lahko tudi o takih stvareh pogovorita in ustrezno uredita. Kar ste napisali… se mi zdi da ste na dobri poti, da boste ustrezno uredili zadeve. Pa še… Če moški dela, potem ne hodi po gostilnah, niti mu po glavi ne rojijo različne neumnosti 😉😊 To je pa tudi nekaj vredno, a ne?😂😂
No,evo ravno tu tiči problem. Zaradi bivšega moža,ki mi je pustil kar nekaj dolgov ne zaupam nikomer . To sem mi tudi povedala ,da ni on kriv ,ampak ,da tako pač je. Kot tudi to,da čeprav jaz naredim vse ,bo on še skoz kaj našel za delati. Meni delo na kmetiji sploh ne diši,nekaj časa ja,dolgo ne. Saj se rada uredim in grem v službo. Tudi to ve. Povedala sem mu vse jasno in glasno. Tudi to,da lahko delam 20ur na teden ,da bom srecna jaz in on tudi,ker bom imela se prav tako casa veliko za pomagati doma. No tudi to mu ni všeč.
In ne vem zakaj bi se morala samo jaz podrediti v neko deklo on pa ostane na enakem oz na boljsem ,ce mu jaz pomagam. Zakaj ne sprejme kompromisa za 20ur na teden..res mi ni jasno…
vedno bolj razmisljam,da ce ne sprejme kompromisa pri tem kar je meni zelo pomembno,da imam nek svoj denar. Da jaz tudi prispevam zraven. Da nima smisla,ker nikoli ne bo razumel tega ocitno. In zakaj bi morala jaz potlaciti vse zelje,da bi ugajala njemu namesto ,da najdeva kompromis ,da bova oba zadovoljna….
Saj ravno to me muči! mu zaupam glede zvestobe in vsega ,ampak včasih pa pride kaj vmes zaradi česar se skregaš. Midva se zelo kregava že zaradi gospodovalne tašče in tasta. In pol bova skupaj 5 ali 10 let recimo,si pri njem do konca uredila stanovanje. Jaz vlagala svoj denar nato pa odšla in bom na isti točki kot sem danes,ko nimam nič svojega. (doma imamo hišo ki je zrihtana na 3/4 in si jo urejam -že to mu ne paše kao zakaj bi si urejala,če bom itak pri njem) jaz pa sem mu povedala,da zato če se kdaj skregava mam kam za iti. In je bil užaljen. jbg.
ti napišem mojo izkušnjo.
Dokler sem študirala, sem delala med študijem. Čez teden, vikende in praznike. Nisem bila nikoli prosta in sem delala do nekje 5 meseca nosečnosti. Po porodu sem bila seveda doma, konačal študij in vse. Problem je nastal nekje 3 leta po rojstvu otroka. Ni bilo varstva in večina zaposlitev je izmenično delo, popoldansko ali cel dan.
Posledica – bila sem doma nekaj let. Sina je sicer star 10 let in varstva ne potrebujem, sem šla delat. Delo naj bi bilo izmenično, vendar tam kjer sem delala, se tega niso držali. Ugotovila sem, da ne bo šlo. otroka ni imel kdo iskat, kdo peljat k zdravniku, na izvenšolske dejavnosti, videlava ga nisem nič, mož, ki je delal, je imel težave na delu zaradi menjav, zaradi tega ker ni mogel delat dlje, ko so potrebovali ali vikend.
Če imaš normalno zaposlitev z normalnim delovnim časom in normalnim kolektivom in normalnim šefom, in z besedo normalno mislim, da lahko delo, ki bi ga mogel orpavljat, opravljaš, da lahko stopiš do šefa in se z njim pogovoriš ali dogovoriš glede delovnega časa, kolektiv kjer lahko prosiš za menjavo če potrebuješ zaradi zobozdravnika, ortodonta, zdravnika, okulista, če lahko delaš normalni delovni čas, kjer največ podaljšaš za 30 min do 1h občasno, ko ej potreba ne pa mesece in mesece prihajaš domov 3h kasneje, ni razloga, da bi bila doma. Je bolje biti zaposlen. Če tega nimaš, potem za ušivih 500 eur si doma. Je 500 eur manj, si ne morš ti s svojo plačo privoščit svari ki si jih želiš, ne moreš pohajat in trošit in žurat in ne vem še kaj počneš s svojim denarjem, ampak teh težav ni.
jaz si zaposlitev iščem, delala pa dela, kejr delajo z zaposlenim kot da je smet, po katerem se pljuva in hodi, ne bom. in doma kaj delam? stvari ki jih mož ne more ali nima časa tudi če so retežno moško delo. Ko bom našla zaposlitev, bom šla delat, do takrat bom delala kar paše meni in kar ne porabi denarja.
Ne, to je najslabse kar lahko naredis.
Prvo, kaj bo, ce se locita cez 10 let? Tudi ce kaj v locitvi dobis ti ne pomaga kaj dosti ce si nisi sam sposoben zasluziti za sportne stroske. Dejstvo je ce ze 10 let ne bos delala, sihta za vec ko minimalca ne bos dobila. In po locitvi bos tako kot vecina ki potem rabi financ ministra, ker za sebe niso sposobne poskrbet.
Drugo pa je financno. Nevem, tu od soseda mama je doma ze 20 let. Ampak v tem primeru je ona bila na minimalcu, moz pa direktor vecjega podjetja, placa dobrih 10k. Pri taki razliki res teh 700e ne pogresas in tu se razumem. Danes je stara prek 50, z slabimi 10 let delovne dobe, tako da prakticno nezaposljiva. Ampak v primeru loctive bo dobila vec ko dovolj da ne more do konc lajfa porabit tako da je financno zavarovana.
Je pa razlika ce si ti na minimalcu, on pa ma dobra 2k pa je to nekaj cisto drugega. On zasluzi samo 25k letno, in tu se ti pa dodatnih 9 jurjov na leto konkretno pozna. Tudi ce denarja ne rabita pa kaj, ga pa pusti na racunu in daj vezat. v 20 letih se ti bo nabralo 200k, kar pa ni tako malo. Lahko prakticno imas 3 otroke in s tem denarjem vsakemu priskrbis garsonjero, pa se ostane ti za eno potovanje okoli sveta.
Kmetija pa tak, ce s tega zelo dobro zasluzite potem se splaca, ampak ocitno ne ker potem tvoj sploh nebi rabil sihta. Tako da pac zmanjsate obseg dela, sej ne rabis cele njive, pac pustis dovol za lastno rabo in to je to, s tem pa tudi ni vec toliko dela.
aha,no to je opis življenja večine vaše generacije.
mene bolj zanima naslednje,nisem se dobro izrazila zgoraj v opisu.
Mož bi rad ,da sem doma in skrbim zanj,mu peglam,kuham,perem,pomagam na manjši kmetiji,saj je časovno zelo obremenjen(ker je veliko takih del,ki jih sama še ne znam opraviti-kar zahteva vožnjo s traktorom ipd,kar opravlja on) in bi rad,da se vsega tega naučim in delam doma to namesto njega on bi pa hodil v službo,saj ima za 3x višjo plačo kot jaz in se bolj splača,če on hodi v službo,jaz pa to opravljam doma,da bi potem on imel več časa zase oz za naju. Ker ga toliko poznam pa vem,da četudi mu ugodim je delaven človek,ki ni nikoli na miru in bo našel neko delo skoz. Tako,da bo imel časa enako kot sedaj. Torej je vse moje delo nesmiselno,(v tem smislu,da ne bo imel več časa) . In je rekel,da mi bi dal na mesec toliko in toliko denarja kot neko plačo,ker sem rekla,da si ne predstavlajam,da bi doma nekaj delala cele dneve potem pa njega morala prositi,če bi si želela kaj kupiti. Da mi mož daje plačo za delo doma mi pa tudi ne diši. Problem je tudi v tem,da mene ta dela ne veselijo😅nisem odraščala na kmetiji in zame je to kar nekaj,če odšteješ vložen trud in ure,ki si jih oddelal za to,se praktično ne splača,če ne šteješ svojih ur pa je nek zaslužek. Pač všeč mi je,če tudi jaz prinesem k hiši denar in sem samostojna ženska,ki ni odvisna od svojega partnerja. Zaradi bivšega moža imam že neke dolgove več let in zaradi tega še bolj ne zaupam moškim glede denarja…. Želim mu ugoditi,saj je res fino biti doma sam svoj šef in pomagati partnerju,samo kaj,ko vem,da bo skoz našel delo in ne bo kot govori,da bo imel več časa,če bi bila jaz doma. Prav tako me muči glede plačila,nočem da mi plačuje delo,če sem skoz doma pa brez denarja tudi ne morem biti,nočem pa ga tudi skoz prosjačiti za to in ono… kaj menite vi 🙂
[/quote]
Moja mati je prosnjo oceta pustila sluzbi, skrbela za manjso kmetijo in 3 otroke. Oce ji je tudi obljubil, da ji bo vsak mesec dal malenkost, da si kaj privosci. Ampak vsak cent ga je vseeno mogla prositi, vedno je bilo samo kreganje okrog denarja in dela. Nikoli ni bila nic vredna. Ce bi se locila, bi bila povsem brez dohodkov. Vse je ok, dokler si moz ne najde druge. Ni vedno v zakonu vse roznatno.
Gospodinja v mojih oceh ni toliko vredna kot zenska, ki hodi delat. Ker tudi zaposlene zenske skrbijo za gospodinjstvo in otroke. Pa se svoj denar imajo in jim nihce ne more ocitati da jih nekdo prezivlja. Moja mati mi svojo napako ze 40 let izpostavlja. Ne verjami sladkim besedam moza. Ker pridejo tudi grenki casi in bos brez dohodka in brez delovnih izkusenj.
Ne, pustiti sluzbo ni dobra opcija.
Prvo, kaj bo, ce se locita cez 10 let? Tudi ce kaj v locitvi dobis ti ne pomaga kaj dosti ce si nisi sam sposoben zasluziti za sportne stroske. Dejstvo je ce ze 10 let ne bos delala, sihta za vec ko minimalca ne bos dobila. In po locitvi bos tako kot vecina ki potem rabi financ ministra, ker za sebe niso sposobne poskrbet.
Drugo pa je financno. Nevem, tu od soseda mama je doma ze 20 let. Ampak v tem primeru je ona bila na minimalcu, moz pa direktor vecjega podjetja, placa dobrih 10k. Pri taki razliki res teh 700e ne pogresas in tu se razumem. Danes je stara prek 50, z slabimi 10 let delovne dobe, tako da prakticno nezaposljiva. Ampak v primeru loctive bo dobila vec ko dovolj da ne more do konc lajfa porabit tako da je financno zavarovana.
Je pa razlika ce si ti na minimalcu, on pa ma dobra 2k pa je to nekaj cisto drugega. On zasluzi samo 25k letno, in tu se ti pa dodatnih 9 jurjov na leto konkretno pozna. Tudi ce denarja ne rabita pa kaj, ga pa pusti na racunu in daj vezat. v 20 letih se ti bo nabralo 200k, kar pa ni tako malo. Lahko prakticno imas 3 otroke in s tem denarjem vsakemu priskrbis garsonjero, pa se ostane ti za eno potovanje okoli sveta.
Kmetija pa tak, ce s tega zelo dobro zasluzite potem se splaca, ampak ocitno ne ker potem tvoj sploh nebi rabil sihta. Tako da pac zmanjsate obseg dela, sej ne rabis cele njive, pac pustis dovol za lastno rabo in to je to, s tem pa tudi ni vec toliko dela.
Današnje (sodobne), intelektualne ženske so rade finančno samostojne in v tem ni nič narobe. Sploh pa ne gre se samo za denar, ampak za občutek vrednosti, da tudi sama nekaj prispevaš k družini, da z nekim delom najdeš nek svoj osebni smisel eksistence, ki ga v cunjah in posodah zagotovo ne bos našla 🙂