Najdi forum


Se podpišem pod tole.

Jaz pa sem ljubica poročenemu moškemu.
Ko sva se pred skoraj tremi leti spoznala, sem bila v ločitvenem postopku (ravno zaradi dolgoletne nezvestobe). Ostala sem sama z dvema otrokoma.
Kot večina prevaranih, nebi nikoli naredila tega kar sem jaz, ker vem kako se žena počuti. Vendar v treh mesecih, odkar sva se spoznala, kar mi je govoril, sem mislila, da je njegov zakon le še na papirju. Sam si je zelo želel otrok, ona pa ne in tako je še danes. Zato sem se tudi spustila v to razmerje, z lažno čisto vestjo. Dandanes mi je seveda žal. Želim si ga zapustiti. Pa ne zmorem. Sem ga že. Najmanj 5x. Najdlje za mesec dni. Ne znam živeti brez njega, čeprav me ta zveza, če to sploh lahko tako imenujem, popolnoma izčrpava. Vse telo boli. 2 nosečnosti (1x izvenmaternična, 1x splav) sta me skoraj popolnoma uničili. Saj po njegovem, ko sem odšla na splav, ko sem zvedela, sem to opravila takoj…..mi je rekel naslednji dan…….da mi danes tega nebi rekel…….24 ur pred tem, ko sem ga vprašala, naj grem al obdržim……pa je bil tiho……pol pa………”Tega nebi smela nardit”…..Sma vzgajam že 2 otroka…….tretjega si nisem mogla privoščit-ga vzgajat ppoleg 4 in 6 letnikov.
Morda to ne sodi sem, vendar…………po eni strani si jo želim srečati, da mi pove kako vse to ona lahko preživi (saj mu menda tolerira “skok čez plot” )……..mene ubija. Pa si ne znam pomagat.
Sem že iskala pomoč……. pa je to le kratkotrajno……….Še danes ne vem kako iz tega…..brez njega ne zmorem, z njim pa tako boli, …….

http://zadovoljna.si/forum?topic_id=13526

Jaz pa sem ljubica poročenemu moškemu.
Ko sva se pred skoraj tremi leti spoznala, sem bila v ločitvenem postopku (ravno zaradi dolgoletne nezvestobe). Ostala sem sama z dvema otrokoma.
Kot večina prevaranih, nebi nikoli naredila tega kar sem jaz, ker vem kako se žena počuti. Vendar v treh mesecih, odkar sva se spoznala, kar mi je govoril, sem mislila, da je njegov zakon le še na papirju. Sam si je zelo želel otrok, ona pa ne in tako je še danes. Zato sem se tudi spustila v to razmerje, z lažno čisto vestjo. Dandanes mi je seveda žal. Želim si ga zapustiti. Pa ne zmorem. Sem ga že. Najmanj 5x. Najdlje za mesec dni. Ne znam živeti brez njega, čeprav me ta zveza, če to sploh lahko tako imenujem, popolnoma izčrpava. Vse telo boli. 2 nosečnosti (1x izvenmaternična, 1x splav) sta me skoraj popolnoma uničili. Saj po njegovem, ko sem odšla na splav, ko sem zvedela, sem to opravila takoj…..mi je rekel naslednji dan…….da mi danes tega nebi rekel…….24 ur pred tem, ko sem ga vprašala, naj grem al obdržim……pa je bil tiho……pol pa………”Tega nebi smela nardit”…..Sma vzgajam že 2 otroka…….tretjega si nisem mogla privoščit-ga vzgajat ppoleg 4 in 6 letnikov.
Morda to ne sodi sem, vendar…………po eni strani si jo želim srečati, da mi pove kako vse to ona lahko preživi (saj mu menda tolerira “skok čez plot” )……..mene ubija. Pa si ne znam pomagat.
Sem že iskala pomoč……. pa je to le kratkotrajno……….Še danes ne vem kako iz tega…..brez njega ne zmorem, z njim pa tako boli, …….

http://zadovoljna.si/forum?topic_id=13526%5B/quote%5D

Praviš da bi rada vprašala ženo, kako tolerira njegove skoke čez plot. A si sigurna da sploh ve za njih (za skoke čez plot)?
Drugače te pa res ne razumem, kako si lahko še kar z njim. Če te že 3 leta vleče za nos, da je njegov zakon samo še na papirju. Če bi se res hotel ločiti, bi se do sedaj že ločil in bil samo s tabo. Potem se mogoče ti ne bi odločila za splav.
Ne vem, mislim da se moraš najprej vprašati, kako je odkrit do tebe, nato pa kaj hočeš ti od življenja. Če se do sedaj ni ločil ali pa vsaj odselil od žene, ni nujno da se preseli k tebi, potem je ne bo nikoli zapustil. Ker mu je pri njej prelepo.
Ali ne bi bilo lepše, da bi našla nekoga, ki bi te resnično ljubil in bil SAMO s tabo. Dokler pa bo on hodil k tebi, ko bo njemu pasalo in te bo tako vezal nase, pa ne boš srečna v življenju. Po mojem mnenju je to, kar se ti dogaja z razmerjem, pač samo lažno razmerje, ki se lahko konča kadarkoli bo NJEMU pasalo.

Re: prevara Napisal: skrajšano
Datum: 15.06.2009 13:31

Skrajšana verzija: VDANA V USODO.

Bolj kot to, pa mene zanima kako prepoznati (v srečanju), da punca ali žena ve da se nekaj dogaja. Je to njena ignoranca, ali čudni pogledi, sumljiva prijaznost, odnos kot da ni nič?
Kako bi do ljubice reagirale ve, če obenem ne bi bile povsem prepričane da nekaj resnično ima z vašim tipom?

Si prepričana, da gre res za ljubico (domnevam, da si žena) in zakaj tako sklepaš?

Ljubica sem poročenem moškemu in z njim imam hčerko staro sedemnast mesecev.

Zato pa jaz nikoli več ne bom ljubica, ker nikoli ne veš pri čem si, če ti laže (99% da laže obema) oz. o čem vse laže, ker laže gotovo, drugače ne bi mogel sedeti na dveh stolih. Da bi pa morala še ugibati, kaj je v ženini glavi in na tak način odkrivala, kaj je res in kaj ne..tu mač. Biti ljubica je nekaj za naivne dvajsetletnice, ne za odrasle ljudi.

Zato pa jaz nikoli več ne bom ljubica, ker nikoli ne veš pri čem si, če ti laže (99% da laže obema) oz. o čem vse laže, ker laže gotovo, drugače ne bi mogel sedeti na dveh stolih. Da bi pa morala še ugibati, kaj je v ženini glavi in na tak način odkrivala, kaj je res in kaj ne..tu mač. Biti ljubica je nekaj za naivne dvajsetletnice, ne za odrasle ljudi.[/quote]

…NIKOLI NE RECI NIKOLI! Zarečenega kruha imam jaz že za celo podstrešje! Sama sem tudi rekla, da ne bi NIKOLI VARALA ali še slabše, BILA NEKOMU LJUBICA…kaj pa sedaj? Varam in sem ljubica…
Biti lajubica ali ne biti ljubica je res osebna izbira, vendar se ne strinjam s tem, da je zadeva pogojena s starostjo (naivne dvajsetletnice). Sama nisem na začetku od te “zveze” ničesar pričakovala, sedaj, ko so se čustva poglobila, bi pa rada več…ali v končni fazi res raje nič, ampak da pridem do tega -nič- je še dolga pot.
Res me pa zanima,kako je boomba prišla do zaključka, da se med potencialno ljubico in njenim možem kaj dogaja…me zanima, kaj ju je izdalo, zaradi česa so se pojavila sumničenja…sta drugače sodelavca ali je kakšna druga naveza?

Zato pa jaz nikoli več ne bom ljubica, ker nikoli ne veš pri čem si, če ti laže (99% da laže obema) oz. o čem vse laže, ker laže gotovo, drugače ne bi mogel sedeti na dveh stolih. Da bi pa morala še ugibati, kaj je v ženini glavi in na tak način odkrivala, kaj je res in kaj ne..tu mač. Biti ljubica je nekaj za naivne dvajsetletnice, ne za odrasle ljudi.[/quote]

…NIKOLI NE RECI NIKOLI! Zarečenega kruha imam jaz že za celo podstrešje! Sama sem tudi rekla, da ne bi NIKOLI VARALA ali še slabše, BILA NEKOMU LJUBICA…kaj pa sedaj? Varam in sem ljubica…
Biti lajubica ali ne biti ljubica je res osebna izbira, vendar se ne strinjam s tem, da je zadeva pogojena s starostjo (naivne dvajsetletnice). Sama nisem na začetku od te “zveze” ničesar pričakovala, sedaj, ko so se čustva poglobila, bi pa rada več…ali v končni fazi res raje nič, ampak da pridem do tega -nič- je še dolga pot.
Res me pa zanima,kako je boomba prišla do zaključka, da se med potencialno ljubico in njenim možem kaj dogaja…me zanima, kaj ju je izdalo, zaradi česa so se pojavila sumničenja…sta drugače sodelavca ali je kakšna druga naveza?[/quote]

OK, potem bo pa to, da sem jaz imela srečo in bila ljubica, ko sem bila stara 21 in sem se že takrat naučila na napakah, ti pa malo kasneje.

Jaz pa sem ljubica poročenemu moškemu.
Ko sva se pred skoraj tremi leti spoznala, sem bila v ločitvenem postopku (ravno zaradi dolgoletne nezvestobe). Ostala sem sama z dvema otrokoma.
Kot večina prevaranih, nebi nikoli naredila tega kar sem jaz, ker vem kako se žena počuti. Vendar v treh mesecih, odkar sva se spoznala, kar mi je govoril, sem mislila, da je njegov zakon le še na papirju. Sam si je zelo želel otrok, ona pa ne in tako je še danes. Zato sem se tudi spustila v to razmerje, z lažno čisto vestjo. Dandanes mi je seveda žal. Želim si ga zapustiti. Pa ne zmorem. Sem ga že. Najmanj 5x. Najdlje za mesec dni. Ne znam živeti brez njega, čeprav me ta zveza, če to sploh lahko tako imenujem, popolnoma izčrpava. Vse telo boli. 2 nosečnosti (1x izvenmaternična, 1x splav) sta me skoraj popolnoma uničili. Saj po njegovem, ko sem odšla na splav, ko sem zvedela, sem to opravila takoj…..mi je rekel naslednji dan…….da mi danes tega nebi rekel…….24 ur pred tem, ko sem ga vprašala, naj grem al obdržim……pa je bil tiho……pol pa………”Tega nebi smela nardit”…..Sma vzgajam že 2 otroka…….tretjega si nisem mogla privoščit-ga vzgajat ppoleg 4 in 6 letnikov.
Morda to ne sodi sem, vendar…………po eni strani si jo želim srečati, da mi pove kako vse to ona lahko preživi (saj mu menda tolerira “skok čez plot” )……..mene ubija. Pa si ne znam pomagat.
Sem že iskala pomoč……. pa je to le kratkotrajno……….Še danes ne vem kako iz tega…..brez njega ne zmorem, z njim pa tako boli, …….

http://zadovoljna.si/forum?topic_id=13526%5B/quote%5D

sem prebrala tvojo štorijo na zadovoljna.si. ne bom te obsojala, čeprav se mi ne zdi prav kar počneš (počneta). samo nekaj mi odgovori, ko si se že javila in lahko daš odgovor iz prve roke: kako lahko prespiš v njunem stanovanju? na njenih rjuhah? piješ iz njenih kozarcev in hodiš na njeno wc školjko? meni to ne gre in ne gre v glavo. kaj vendar študirata, ko sta skupaj v stanovanju, ki ga je malo pred tem zapustila njegova žena? a se sploh pogovarjata o tem ali poskusita odmisliti kje sta? in tebe to nič ne moti? men je še jasno, da moški lahko to odmisli, da pa me ženske, ki smo kao bolj senzibilne, pa to, mi pa ne gre. no napiši prosim.
sicer pa ti želim, da se rešiš teh bolečin. kakorkoli se bo končalo, očitno bo najbolje, da čimprej. da greš čimprej naprej: javno z njim ali brez njega.

Ti bi izdala svojga ljubčka? Daj trezno razmisli!
Tvoj je pa čisto navaden usrane.

Jaz sem bila tudi enkrat pri njem doma, ti lahko povem iz prve roke. Nič posebnega ne čutiš. Žena je itak zmaj. Ane ljubice?

Bistvo je, da dokler si ljubica, ne moreš priznati, da je s tabo kaj narobe, to lahko priznaš šele, ko se zveza neha.

Jaz sem bila tudi enkrat pri njem doma, ti lahko povem iz prve roke. Nič posebnega ne čutiš. Žena je itak zmaj. Ane ljubice?

Bistvo je, da dokler si ljubica, ne moreš priznati, da je s tabo kaj narobe, to lahko priznaš šele, ko se zveza neha.[/quote]

odvisno je od tega zakaj je nekdo ljubica ali ljubimec..
ampak se pa strinjam,vsaka ljubica,ki da vsaj malo nase ne spi v ženini postelji ali ne hodi v njeno hišo,ker s tem je postal tudi njena ljubica -metaforično..

…to, da vse ljubice NE MISLIMO, da so žene zmaji, sem že nekje napisala. Ali pa sem pač jaz čudna?
V zakonski postelji ljubimca pa ne bi mogla prespati. Izključno zaradi spoštovanja do same sebe, pa naj se to sliši še tako čudno.
he he…če varam oz sem v zvezi v kateri oba varava, še ne pomeni, da je nekaj narobe z mano. Lahko je kaj narobe z mojo zvezo, sama pri sebi pa ne vem, da bi bilo z mano kaj narobe.
jbg, človek se lahko v življenju večkrat zaljubi, meni se je to zgodilo (res zgodilo) 2x. Prvič pred 10 leti, drugič pred skoraj enim letom. A to pomeni, da je sedaj nekaj narobe z mano?

Moram priznati, da sem tudi jaz ljubica oz. bila….in sem tudi jaz poročena. Zakaj varam? V zakonu mi manjka nežnosti, toplih besed… Zakaj pa on vara? Najbolj smešno mi je to, da v njegovem zakonu ni nič narobe, tako vsaj on pravi. Se nisva pogovarjal veliko o zakonu. Nikoli mi ni nič obljubljal.Njegova žena, pa je enkrat videla moje sms(nisem nalašč)…in kaj se je zgodilo popolnoma nič. Razmerje sva imela eno leto in pol…včeraj sem mu predlagala konec.Sicer sva se skregala in zato sem mu predlagala konec. Bila sva pa tudi sodelavca, ampak sem dva meseca nazaj zamenjala službo.

No, da razložim…spala nisem tam…če bi, bi itak v njegovi sobi. Vsi prevaranti trdijo, da je zakon mrtev, brez seksa itd…

meni je tisti .. ki je mimogrede še sedaj s svojo ženo .. povedal same slabe strani o ženi .. povedal, da spi v svoji sobi, da se bo ločil, blablabla…zaradi česar sem domnevala da ne seksata. Pustila sem ga zaradi tega, ker mi je čisto mirno čez..ne spomnim se več..mesec, dva..priznal, da z ženo seksata, spi pa v svoji sobi, da se ponoči zaradi dojenčka ne zbuja.:( Čeprav sem bila zblojena, je bilo to že takrat čisto preveč za moj želodec..

kako lahko seksate z nekom in pravite, da ga celo ljubite, če on še vedno seksa s svojo ženo..kako zblojene ste šele ve? Če to ni skrajna odvisnost od odnosa, potem ne vem kaj je.

Če sem odkrita se strinjam z gospo he he….. Varanje je lažja pot, nič drugega.Težja pot je soočenje s samim seboj. Seveda obstajajo tudi izjeme ko se dva res zaljubita.?

Z vsem spoštovanjem, klocka, najbolj bi se postavila zase, če bi moža postavila pred vrata. Dejstvo je, da ne poznaš vseh okoliščin njunega razmerja in da je njena reakcija, da mu ne pusti videti otroka lahko samo odraz globokega razočaranja: verjetno ji je obljubljal ločitev, verjetno ji je obljubljal, da bo z njo in je zato tudi obdržala otroka…. če bi bil res samo spodrsljaj, bi naredila splav.

Na koncu pa je pobral šila in kopita in se “vrnil” nazaj. Vprašanje je le, kdaj bo ponovil svoj “izlet”.

Brez zamere, prosim.

Vprašanje za gospo Veroniko:

Navedeno besedilo mi je dalo misliti. Sicer ljubosumna nikoli v življenju nisem bila, ne tako, ne drugače, kar se mi je vedno zdelo čudno. Sem rekla: “kar bo, bo, če izvem, grem…”
Sedaj sem jaz tista, ki vara in hkrati vztraja v svoji zvezi. Na nek zmeden način imam rada oba, partnerja in ljubimca. Ampak čudi me to, da me žena ne moti oz me ne motijo ljubimčevi spolni odnosi z njo. Oba veva drug za drugega, da sva spolno aktivna tudi doma…čustva so…
Zakaj me res to ne moti?

Hvala

New Report

Close