Pozdravi vsem!

Berem spodnji post od Rukole in me vse skupaj zaskrbljujoče spominja name…Namreč ne da se ne morem, nočem se zaljubit in ne vem kako čez to. Stara sem 2X let, pred n-leti mi je en do konca in nazaj spodnesel ravnotežje, težava je bila, da je njemu nekdo drug tresel tla in jaz do danes nisem prebolela zavrnitve, pa bo kmalu že dvomestno število potovanj okrog sonca od tedaj. Za razliko od Rukole nimam nekih fizičnih preprek, kušnila sem medtem že marsikaterega in marsikatero, ampak zaradi zabave, ne česa tako trapastega kot so čustva recimo. Ne morem si dovoliti, da sem še kdaj tako prizadeta, ne morem tvegati, ker drugače se mi zdi, da ne bi še enkrat preživela take bolečine. Težava tudi je, da mi grejo in so mi skoraj že šla najlepša leta mojega življenja, ni lepo, če si otopel, ciničen in zagrenjen…

Nasvet, kritika, psihološki profil, karkoli? Prosim.

Moraš tvegati in moraš si dovoliti. To je edina pot da slediš svojemu srcu. Nikdar ni prizadeto resnično bitje človeka, temveč le ego. Zato pot pod noge in obilo uspeha.

Vsi v življenju imamo možnost izbire. Lahko smo kar hočemo, kar nam veleva naš um in čustva. Hkrati pa vsi tvegamo. Tvegamo, ali bomo pri odnosu z ljudmi sprejeti ali zavrnjeni. Nemalokrat smo vsi bili ali smo zavrnjeni. Žal. Tako je življenje.
Mislim, da to ni tako boleče, da bi lahko obupali. Vedno se najde iz vsake še tako kočljive življenske situacije izhod.
Ne dogaja se to samo tebi. Marsikdo, ki je občutil moč zavrnitve in nesprejetja ve, da je to samo ena boleča življenska izkušnja. Kje piše, če te je nekdo zavrnil, da te nekdo drug ne bi sprejel takšno kot si, te imel rad in v tebi našel vso ljubezen? Me boli, ko berem taka pisma. Biti zavrnjen od ene osebe še ne pomeni, da boš od drugih ljudi. Prebroditi je potrebno samo STRAH. Ja. Strah pred porazom in zavrnitvijo. Že ta strah te hromi, vzema ti upanje in vso radoživost ter voljo do življenja.
Pa veš, da ravno zaradi strahu in kolebanja ljudem v življenju ne uspe to, kar si želijo? To čustvo ne samo, da nas zavira pri navezovanju novih človeških odnosov, pahne nas v osamo in potem se vrtimo v začaranem krogu.
Vsi smo bili kdaj zavrnjeni in nerazumljeni. Pa vendar živimo naprej, spoznavamo nove ljudi in se zavedamo tveganja. Bomo sprejeti ali ne?
Življenje je prekratko, da se s tem obremenjuješ. Kar je bilo, je bilo. Za nazaj ne moreš ničesar več spremeniti niti popraviti. Živi sedanjost in odpusti tistemu, ki te je tako globoko razočaral in zavrnil.