zanositev, nosečnost… kdaj bo uspelo?
Ja, tale je dobra – noče biti poleti visoko noseča! Tudi meni je prijateljica enkrat rekla, da sta imeli s sestro (njeno) debato na to temo in je ta prijateljica “ugotovila”, da sestra ni imela fajn termina za nosečnost, ker je rodila spomladi, potem se pa težko sprehajaš z vozičkom po tisti hudi poletni vročini. Ona bo raje rodila v jeseni, ko je (menda) bistveno bolj ugodno… In je dejansko rodila konec septembra!!!!
Mogoče pa me čisto preveč kompliciramo – moramo se samo odločiti, kdaj bi najraje rodile, pa se bo zgodilo! 🙂 🙂 🙂
Kamelica, jaz prihajam iz “preveč pametne familije” tak da ni imelo smisla, da bi komu kaj povedala. Moja mama je bila, na primer v bolnici samo 2x v življenju: ko je rodila mojega brata in mene. Nima ama nobenih zdravstvenih težav. Jaz pa imam boleče menstruacije praktično že od začetka in zadnjih nekaj let sem bolj ali manj že anobminara v UKC, ampak mama pač ne razume, da imamo ženske lahko tudi takšne in drugačne zdravstvene težave.
Potem pa je tukaj še brat, ki je zdravnik. Njemu sva s partnerjem na začetku povedala, da bova šla v postopek, potem je pa, na srečo, vse to pozabil. On na vse skupaj gleda bolj iz zdravniškega vidika in ne iz človeškega vidika, če veš kaj mislim. Na srečo se vsaj partnerjeva familija ne vtikuje v najina življenja. 🙂
Drugače pa…sem čist ponosna sama nase…počasi se pobiram. 🙂 Sem včeraj klicala Karmen, da se naročim pri njej, ampak je rekla, da bova počakali, da dobim prvo pravo M, ker ta, ki sem jo dobila zdaj, je v bistvu umetna, sem še polna hormonov in tudi diagnostika ne bi bila pravilna. Tak da se bova slišali/videli čez ene 2 meseca 😛 Vmes bom itak še imela pregled pri svoji osebni ginekologinji, potem pa še pri Bokalovi in bomo videli kaj bosta rekli. Sva se pa tudi pogovarjala o naslednjem postopku. Sicer sva rekla da pred jesenjo se ne bi odločila zanj, ampak ja…bova šla verjetno naprej v boj. 🙂
Evo babe,
pa je vikend zopet tukaj. Jaz imam danes študentski dopust, tako da imam čas, da vam pišem. Parkrat sem šla čez teden pošpejat ali je kaj novega na forumu, toda nobena ni zagledala tega našega pluska. Ja, na žalost tudi jaz ne. Teta že počasi odhaja, ampak nič zato, saj booooo. Zamujala mi je za 5 dni, nasmešek sem imela do ušes. No tole, da mi je zamujala ne vem čemu bi pripisala. Mogoče stresu, ki sem ga imela v marcu ali pa maci, ki jo pijem.
Metka
Kako je pri tebi? Upam, da se od veselja ne oglasiš… si najdla test al ti ga je tvoj tako dobro skril?:))
Marjetica
Kako vama uspeva vsak drugi dan?? Vem, da eni celo vsak dan, ne vem zakaj nama to ne rata. Res sem zaspanka ja:((
Sarčii
Kako je šel ultrazvok? si zagledala pikicoooo…
Uršula
Lenoba, vse mora bit po tvoje? pri meni je že to zdaj. Hahaha…Hec…V glavnem, zelo vesela, da uživaš v nosečnosti. Kdaj točno imaš rok?
Mene
Ta tema mi vedno da misliti. Predvsem zato, ker si sama želim biti uspešna, z veliko družino in seveda takšno plačo, s katero bomo lahko šli pozimi smučat, poleti pa na morje. Sanjam ja…No v teh časih seveda to ni mogoče. Žal…Danes je že sreča, če dobiš plačo na račun enkrat v mescu. Kaj šele, da imaš službo. Zato bomo morali spremeniti mnjenje o uspešni ženski, ter spoštovati tiste, ki uspešno doma furajo družinsko življenje. Jaz jih že spoštujem!
Lepo mi boditeee.
Sarči, ja verjetno je z dvojčki bolj rizično ampak sej se je rodilo že veliko dvojčkov in tudi tvoja se bosta..si pa bogica če že cel dan bruhaš, samo to je cena nosečnosti 🙂 nekatere so srečnice pa tega nimajo, potrpi sej bo, važno da vama je ratalo. V katerem postopku si bila ti? Koliko časa sta se pa prej matrala? Sej verjetno si to že vse povedala pa se ne spomnim več.
Ja Kamelica žal nimamo vse te sreče da lahko načrtujemo kdaj bomo rodile, luštno bi bilo če bi lahke vse zanosile vsaj v pol leta, potem bi bila tudi rodnost verjetno večja, ampak nismo mi te sreče..nažalost, rabimo dlje časa.Mogoče pa res moramo načrtovati, kaj pa vem 🙂
Metka super da si klicala Karmen in zelooo sem vesela da gresta naprej, da nista obupala 🙂 A M si že dobila? Boš videla ko boš pri Karmen ti bo dala upanje in novega zagona in bo sigurn ratalo. Me pa zanima kaj bosta rekli ginekologinji. Metka sej bo, kako je pa tvoj, se je že pobral? Metka res ti privošim da vama rata 🙂
Sandra ja moram rečt da nam je ta mesec kar uspelo, sva teden in pol res telovadila na vsake dva dni, neboš vrjela tudi jaz sem zapanka, amak sem se kr malo mučila da sem zvečer dočakala svojega , sej pol k sva skočila v akcijo, sem bila budna kot čuk in na koncu zaspala kot dojenček. Drugače je pa vedno ponavadi tako da tisti teden ko bi morala ima kakšen sestanek ki se zavleče, ali pa kakšno nujno obveznost, tako da včasih se potem zjutraj zbudiva ob 5 zjutraj da skočiva v akcijo (naporno se je zbudil urio in pol prej, ampak je dobro-probaj 😀 )…no ta mesec kot sem že napisala nama je kar ratalo, tako da upam da bo iz tega kakšen rezultat. No tole vsak dan sva midva probala prve pol leta ko sva se odločila za dojenčka, no potem sem izvedela da to sploh ni dobro, saj se semenčeca ne obnavljajo tako hitro oziroma če vsak dan potem nasl. dan niso tako dobra so bolj lena. Priporočajo vsak drug dan oz vsaj vsak tretji dan. Tako da če vama rata na dva dni je to super.
Punce uživajte na sončku, v nedeljo spet prihaja sneg…joj sem ga že sita…jaz bi sonček, tople temprature…
sAndrA, žal, nama ni uspelo 🙁 Bomo pač morali v ponovni boj.
MARJETICA, ja, v sredo sem dobila M. Zgleda, da mi jo je Utrogestan zavlačeval. Moj pa…ne vem, še vedno mu ni vseeno. Pač, se mi zdi, da oba na nek način žalujeva za otrokom, ki ga ni bilo. Se je zdaj kr vrgel v službo, ampak pač…vidi se, da mu ni vseeno.
Veš kak sem se smejala ob tvojem zapisu glede posteljne telovadbe 😀 Jah, naporno je delat otroke 😛 Držim pesti, da se je trud poplačal 🙂
Midva pa greva jutri koooončno po mesecu pa pol na Štajersko. Še malo, pa me nečakinji več ne bi prepoznali, tak da je čas, da ju spet obiščeva 🙂
Metka lepo kr pejta malo naokoli sploh jutri k bo še lep sonček. Ja možno je da ti je utrogestan zavlačeval M. Vrjamem da vama ni vseeno..vsak ki nekaj pričakuje pa potem iz tega ni nič je na koncu razočaran in mu ni vseeno, sej bosta prebolela, pa bosta šla v nov postopek pa bo sigurno ratalo.
Ja nemorš verjetn kolk enga ”dela” pa ”načrtov” da rata dojenček, najhuje pa je koliko pogojev rabi da uspe, sej bi lahk diplomsko nalogo o tem napisali. Dokler se s tem ne ukvarjaš si misliš sej bova enkrat skočiva pa bo ratalo, potem pa ne uspe, pa ugotoviš kolk enih stvari vpliva na zanositev in donositev..cela znanost.
No uživajta jutri 😀
Bi se vam še jaz pridružila pri tem čveku, če lahko 🙂 Stara sem 28 let in že 10 mesecev delava na otročku, ampak ne uspe. Po ovulacijskih testih, sluzi in bazalni temperaturi sodeč, imam ovulacijo vsak cikel. Tudi redne M na 28-29 dni. Imam pa zgodovino endometrioze, dvakrat sem imela endometriom in žarišča, ki so mi jih odstranili z laparoskopijo. Ampak takrat še nisem razmišljala o otroku.
Načeloma sem zelo pozitivna in se ne obremenjujem veliko. Sicer ogromno berem na to temo, ampak si ne morem pomagati. Odmisliti nikakor ne morem. Ko dobim M ali pa naredim test in je negativen, sem čisto obupana, se zjočem, sem jezna na cel svet. Par dni zatem pa spet normalno funkcioniram.
Veliko delam tudi na sebi, spremenila sem prehrano, trudim se bit aktivna in na splošno zadovoljna in pomirjena sama s sabo in z drugimi. Večino časa mi kar uspeva. Pridejo pa tudi dnevi, ko mi vse dol pade, ko se sprašujem, zakaj se to dogaja meni.
Okoli mene je precej nosečnic, sem vesela zanje in se veselim vsakega otroka, si pa ne morem pomagati, da me stisne pri srcu vsakič, ko izvem za kakšno novo. Tudi ko vidim kakšno nosečo, sem ljubosumna, ampak si mislim, da je to normalno.
Všeč mi je, da ste nekatere tu že marsikaj dale skozi in ste še vedno zelo pozitivno naravnane. Vas občudujem. Držim pesti za vse nas.
NajaNaja, dobrodošla med nami. 🙂 Po moje da ima vsaka izmed nas na forumu zelo podobno zgodbo, kot ti. Vsak mesec upamo, da pa M ne bo prišla, in ko pride…razočaaaranje. In ja, vse več nosečnic vidimo okrog sebe, pa družba “pritiska” (a bo kaj? Imata kaj za povedat?…)…tak da, ja, tu smo, da si pomagamo, se tolažimo, bodrimo, dajemo nasvete… 🙂
NajaNaja dobrodošla med nami 🙂 Tvoja zgodba mi je znana, tudi jaz vsak mesec upam da se M nebo prikazala in se potem jočem si mislim zakaj se to dogaja ravno meni, čez par dni sem pa spet vredu.
Mislim da je čisto normalno da si ljubosumna na nosečnico, seveda ko si pa tako želiš otroka, nekatere pa zanosijo kot bi mignil. Glede na tvojo zgodovino endometrioze bi bilo mogoče fajn da greš na UZ da se ti ni slučajno spet pojavila, saj to tudi lahko ovira zanositev. Sicer pa imaš še dva meseca lufta, mogoče pa vama rata :-), če slučajno ne pa kr hitro do zdravnika, kr pregledi in ostale stvari kr trajajo nekaj časa in je leto hitro okoli.
Ko ne zanosiš si zelo na dnu, vendar moraš ostati optimističen..nekega dne bo ratalo.
Kot pa je že Metka rekla meni osebno zelo odgovorja, ker se tukaj tolažimo, bodrimo in si dajemo nasvete.
lp
Pozdravljene punce!
Da se še jaz izpovem svojih skrbi. V petek 15.3. sem imela ETZ, 27.3. sem naročena, da grem dat kri. Sem bila prve dni zelo optimistična, zdaj pa ta optimizem vedno bolj popušča. Namreč znakov prav nobenih, ne napetih prsi ne trebuha, nič, čisto nič. Tako se bojim ponovnega razočaranja. Imam občutek kot da se je nekaj zarotilo proti meni, namreč imam 2 sestri, ki sta brez kakršnega koli problema zanosili v prvo, nama pa nikakor ne uspe. Sem že res čisto obupana.
Donnacharly, te popolnoma razumem. Ne vem, če si spremljala kaj to temo…jaz sem imela 1.3. ET, 18.3. pa krvnega…žal, neuspešnega. Upam, da bo pri tebi drugače. Vem, da je težko, ampak probaj čim manj iskati znake…meni se je na koncu že mešalo od tega…a je to znak al ni…Pa sej, glede na to, da je bil ETZ bi rekla, da (na žalost) že imaš izkušnje s tem. 27.3. bo pa tudi kmalu tu. Držim pesti, da se bo pri tebi bolje iztekel, kot se je pri meni. 🙂
Metka hvala za vzpodbudne in tolažilne besede. Je pa to bil zdaj moj prvi ETZ prej sem imela sveže zarodke, 2krat (neuspešno). Pa tudi zdaj sem skoraj prepričana da zopet ne bo nič. Mislim da ženska ve, kdaj zanosi, in se začne nekaj dogajat v njenem telesu, tako da mislim, da bo treba ponovno v nov boj.
Oh, Koleska… žal mi je… Jaz sem to doživela dvakrat. Prvič 10 dni po pozitivnem testu (delala sem ga 2x in potem pa še krvnega, ker sama sebi nisem verjela, da sem noseča!), drugič pa 4 dni po testu. Kar traja, da prideš k sebi, ja. Splav je bil zame eden najhujših “psihotestov” v življenju. Poleg tega, da izgubiš veliko krvi, da te en teden mučijo krči, se v psihi dogaja… revolucija, bitke, vojne… z veliko solzami, spraševanjem brez odgovorov, načrtnim in skoraj prisilnim pomirjanjem duše…
Ampak tudi to mine, nekako se pomiriš in čakaš na prvo naslednjo M in spet upaš, da je ne bo, spet iščeš znake, spet bereš forume, spet razmišljaš o ponovnem postopku.
Življenje gre dalje, me pa imamo eno izkušnjo več, ki nas je utrdila in pripravila na nove boje in zmage!
Vseeno pa ti iz srca želim, da bi ti bile takšne izkušnje v prihodnje prihranjene! 🙂
Koleska, od (negativnega) presenečenja me je skor na rit vrglo. Res, iz scra sem vsem, ki ste dočakale + privoščila (sem takrat razlagala partnerju, da pa sem jaz edina na forumu, ki smo imele približno istočasno ET/ETZ, pa nama ni uspelo), bila sem vesela za vse vas. Sploh ne vem kaj ti naj rečem. Vem, da “drži se” ne pomaga kaj veliko, verjamem, da je veliko “Zakaj?”-ev, pa dosti manj odgovorov, sem pa v mislih s tabo.
Drugače pa punce, ursaula vas lepo pozdravlja. Sva si prej pošiljali sms-e. Ima glavobole, tako da se zato nič ne javi na forumu, drugače pa je ok. 🙂
Ojla punce 🙂
Koleska, ful mi je žal.
Tudi jaz privoščim vsem ki jim uspe, resnično.
Jaz sem imela danes pregled pri Rešu. Jajčnik je tik pred ovulacijo (vprašanje parih ur) tako da danes/jutri bo. Viden je bil lep folikel, 2 cm, sluznica lepa.
Odreagirala sem na 1/2 klomifena z ovulacijo torej na 13 dan.
Drugače imam cikluse “all over the place” – najkrajši 40, najdaljši 60.
Naročil nama je še da seksava danes in jutri 😀
PC>t test je bil tudi okej, mislim….ni ravno čudovit, ampak ja, po 8 urah od sp. odnosa smo videli enih par plavalčkov ki so švignili čez ekran.
Zdaj pa nič, 9,4, bo vse jasno, čeprav se ne upam ničesar veselit, sploh.