Pozdravljeni,
jaz pa se oglašam s svojo izkušnjo, ki me je pripeljala do tega, da sem začela razmišljati, da bi bilo zame zelo dobro, če bi zamenjala ginekologa.

Ko sem imela 20 let, sem prišla do zelo prijazne in dobre ginekologinje, a ker je bila kar oddaljena in poleg tega je imela veliko gnečo, sem se prepisala k ginekologu, ki je prišel takrat delati v naš kraj. Bil je že nekoliko starejši, menila sem, da bo zame boljše, če imam zdravnika blizu in dostopno. A do sedaj me ni navdal z nekim velikim zaupanjem….Zakaj?

Hodila sem k njemu dolga leta zaradi pogostih vnetij. Vedno je zdravil samo mene z raznimi antibiotiki, mazili, svečkami, nikdar pa mi ni razložil, da si okužbe z partnerjem znova in znova prenašava. Takrat se informacij še ni dalo dobiti na internetu in dejansko sem bila odvisna od njega, kar se informacij tiče.
Po petih letih neprestanih vnetij pa so se začeli PAP brisi slabšati in ker sem imela tudi že vmesne krvavitve, mi je predpisal kontracepcijske tablete, ki naj bi v zvezi s tem pomagale. Po pol leta jemanja teh tablet in še večjih pekočih bolečin pa sem dobila rezultate PAP testa, ki je bil tako slab, da me je klical v službo in čisto šokirana pred množico ljudi, s katerimi delam, izvedela, da naslednji dan grem na operacijo-konizacijo.
Bila sem čisto prestrašena, jokala sem in v bolnici mi naslednji dan neki drug zdravnik pred operacijo rekel, da ne bi smela priti na operacijo tik pred menstruacijo, ker takrat tkivo ni najbolj vredu. Že takrat me je malce jezilo, ker moj ginekolog ni o tem nič poizvedel, samo direktno na operacijo me je poslal, pa zagotovo bi lahko počakali še kak teden.
No operacijo je naredil moj ginekolog, ki je tudi sam rekel, da je po duši kirurg, ne ginekolog.
Po operaciji sem ležala deset dni in še potem, ko sem prišla domov sem bila čisto shujšana in šibka.
Izvidi so potem pokazali, da je bila operacija narejena “v zdravo”-to je bilo dobro, nisem pa takrat še vedela, da mi je na operaciji tudi za vsak slučaj odstranil zelo velik del materničnega vratu.
Na njegovo priporočilo sem po tistem hitro zanosila, ker naj bi bilo to dobro zaradi tega, ker sem še mlada, kasneje bi bilo težje…
No, ko sem zanosila, pa mi je ta moj ginekolog rekel, naj hodim kar delati, da ne bom preveč “tuhtala”…Kaj naj bi sploh tuhtala, saj nisem imela pojma, da sem po tej operaciji zelo rizično noseča.

Hodila sem delati in ravno takrat so bili dopusti, sodelavke so bile dolgo bolne in jaz sem delala za tri celo poletje, na jesen pa sem imela še privarčevan dopust, da bom šla pred začetkom porodniške na dopust…vse dneve sem bila v službi, od jutra do večera…
Nekaj tednov pred tem, ko naj bi začela koristiti dopust, sem zbolela za virozo in splošni zdravnik mi je dal samo tri dni bolniške, več pa da mi mora dati ginekolog…ko sem klicala mojega ginekologa pa me je zelo nesramno odpravil, da če bom prišla k njemu, bom šla na bolniško do konca…da mi nikakor ne bo dal samo enega tedna…
To pa je pomenilo, da mi bo dopust propadel in porodniška se mi bo pričela prej…
Jaz takrat enostavno nisem vedela, kaj je bolj prav, izkušenj s tem nisem imela, ljudi okrog sebe, ki bi mi o tem svetovali, pa tudi ne…
No nisem šla k njemu po bolniško, šla pa sem k njemu na reden pregled po preboleli virozi in ker je rekel, da imam bakterije na vodi, mi je dal neke antibiotike (kasneje sem izvedela, da so to zelo močni antibiotiki), ob tem pa sem še zmeraj hodila v službo…čez en teden po jemanju teh tablet pa mi je v 32 tednu odtekla voda in po hitrem postopku sem bila sredi noči prepeljana v bolnico.
Tako mi je dopust itak propadel.
No v bolnici so rekli, da so antibiotiki porušili ravnovesje v nožnici, prišlo je do predrtja otrokovega ovoja…
No od tu dalje se zgodba o mojem ginekologu konča, v bolnici so jo nadaljevali…
Deset dni sem čakala v postelji, kaj bodo naredili z menoj in čez točno deset dni je prišlo do usodne infekcije, ki pa jo niso znali prepoznati in moj otrok je osem ur po porodu s urgentnim carskim rezom umrl…da, ležeča (varno)v porodnišnici, otrok pa mi je umrl…

No po tistem so ginekologi v porodnišnici in moj ginekolog valili krivdo eden na drugega, jaz pa sem ostala brez otroka in obsojena na leta in leta žalovanja, negotovosti, obupa…

Sedaj sem še zmeraj pri istem ginekologu in pri njemu imam sedaj vse ugodnosti, zame si vzame ogromno časa, a mene tako zelo boli, ko moram tja na pregled…vsi spomini se mi budijo, ko sem tja hodila noseča polna upanja, da bodo zame poskrbeli, kakor je treba…
In po tistem sem spet hodila tja in tam pretočila morje solza…
Enostavno si želim novo poglavje v svojem življenju in to tudi morda s tem, da bi poskusila dobiti prijazno zdravnico, ki bi name gledala kot na človeka, ne samo na številko, kar sem v ginekoloških in porodniških krogih prevečkrat doživela…

Ali morda katera med vami hodi k taki ginekologinji in bi mi jo lahko priporočili?

Na ta forum sem se obrnila tudi zato, ker vem, da smo tukaj vse z isto izkušnjo in vem, da me boste rezumele, zakaj gre…
Od smrti mojega sina je minilo že dolgih osem let, toliko muk sem dala skozi in na vse načine si prizadevam, da bi si naredila življenje znosno.
Jaz sem po tistem še enkrat zanosila in moja največja mora se je izkazala za resnično…v desetem tednu izcedek in na žalost sem spet naletega na moškega ginekologa v zelo prijazni bolnišnici v Postojni, ki me je dobesedno nadrl, ko je z UZ ugotovil, da je z mojo nosečnostjo konec…
Zarevskal je vame, da to v moji maternici ni nič in da je treba takoj sčistiti…zelo sem jokala in potem nisem dovolila, da bi mi on “šaril” po maternici, ampak sva se s fantom takrat odpeljala v drugo porodnišnico, kjer mi je sicer umrl otrok, a sem poznala zelo dobrega porodničarja, ki mi je prvič naredil carski rez.

Vse te izkušnje me niso naredile toliko modro, kot so me prizadele, ranile in navdale z nezaupanjem.
Moja želja bi bila, da bi imela ginekologijo, ki bi bila čuteča, strokovna, celo malo poduhovljena, no to pa najbrž že preveč pričakujem.
A vseeno, na svojem telesu sem morala prenesti toliko raznih pregledov, operaciji, nato izguba otroka, dolgo okrevanje, potem operacije zaradi posledic…in razen tistega porodničarja, ki sem ga že omenila, so vsi ostali, ki sem jim “padla” v roke, z mano delali kot z številko in to že v osnovi ne more izpasti dobro za človeka…

Z upanjem, da mi boste napisale kakšno besedo in tudi vaše izkušnje z ginekologi, vas lepo pozdravljam…

Anja34,
Poznam zelo dobro ginekologinjo, dela pa v Novem mestu. Ti je to predaleč, ali je to ok?
katja

Dovoli, da ti najprej izrečem iskreno sožalje! Tudi sama sem dala skozi 2 operaciji, 3ss in smrt novorojenke, tako da razumem, kaj prestajaš in razumem razočaranje nad ginekologi.Tudi sama sem vedno znova razočarana, čeprav obstajajo tudi redke svetle izjeme.
Imela sem ginekologinjo, ki je bila sicer zelo prijazna, a sem (ko so se začele pojavljati težave) opazila, da je to več ali manj maska, za katero se skriva nestrokovnost. Npr.: po opravljeni hsg sem šla na pregled, pa me je vprašala le kako sem (to naj bi bil pregled), po mojih debelih pogledih in pripombah pa me je vprašala, če sem mislila, da bi se pregledale (??!!!); ko sem šla k njej, ker sem čutila, da z 2. nosečnostjo ni več vse v redu, me je (brez pregleda) naročila čez en teden (če zakrvavim. Seveda sem kravela, ona pa mi je po enem tednu rekla le, da je bil test lažno pozitiven (brez odvzema krvi),… Zaradi tega mi po 3 ss niso pripadale preiskave, ker “2. ss ni bil potrjen” (!!). Nato sem zamenjala G (šla sem k moškemu). Ta je sicer res brzinko, a je strokovnjak. Pokličem ga lahko kadarkoli na gsm (tudi nedelje, prazniki) in mi pove, kako ukrepati. Zadnjič pa je celo samo zame na nedeljo zvečer odprl ambulanto (prišel je z žura) in me pregledal.
Vse to ti pišem zato, ker hočem poudariti, da je pomembneje imeti strokovnjaka kot pa le prijazno osebo, ki si čas vzame mogoče tudi zato, ker njej tako paše ali pa ker nima toliko dela. Tudi mene sicer moti, da si G ne vzame časa, vendar mi je pomembneje to, da je strokoven in je na razpolago, kakdar ga res potrebuješ (takrat si tudi vzame več časa). To je iscer le moje mnenje.
Ne vem v katerem delu Slovenije iščeš G, je pa povsod res dobrih G malo. Na žalost naše izkušnje kažejo na to, da jih večina v težkih trenutkih ne zna pokazati kaj dosti sočutja. Želim ti, da najdeš tako G kot si želiš, predvsem pa, da bi bila strokovna in se zavzela zate! To si res zaslužimo vse, ki smo na tem forumu (in ne samo me)!
Srečno in veliko moči za naprej!

Mah,kaj naj ti rečem,Tudi pri moji drugi nosečnosti sem imela ginekologa,ki je skozi govoril,kakšno lepo maternico imam in oh in sploh. Pa vse druge stvari so ga bolj brigale kot jaz osebno in moja nosečnost.
Moja nosečnost se je končala v 24 T.V bolnišnici me je sprejela ginekologinja,o kateri sem slišala same slabe stvari. Kar strah me je bilo pred njo. Moram pa rečti,da se je zelo potrudila zame.
No, v tretje sem hodila v LJ priznani Dr.B. Vodila me je tudi v prvi nosečnosti in zaenkrat nisem imela nobenih pripomb. Pa sem bila zelo razočarana,ko so minili trije meseci,sem samo bila še ena pacientka več v njeni čakalnici. Rodila v 26 T- toliko o pozornosti.
In na koncu sem šla k tisti zoprni ginekologinji,ki me je imela pri drugem porodu(sinček mi je umrl čez dva dni). Čeprav je takšna strahodelujoča,toda lahko rečem,da se marsikateri ginekolog od LJ do PO skrije pred njo. Vsaj zame in tudi za ostale,ko sem se pogovarjala z njimi,se zelo potrudi.
Sedaj odvisno iz katerega konca si. V LJ imaš par dobrih ginekologov(toda ni vse v imenu,tako da boš vedela). Sem bila tudi jaz zelo razočarana od kakšnega”modernega in oh in sploh ginekologa-injo”.
Želim ti,da boš res našla človeka,ki mu boš zaupala.

Hvala za izrečeno sožalje…da, nekaj let je že minilo, pa včasih je tako, kot bi bilo vse včeraj…včasih pa se mi zdi, da sem nastopala samo v grdih sanjah…
Ginekologa bi imela v Ljubljani, okolica…
Vse bolj pa se zavedam, da bo res težko…saj bi bilo najbolje, da bi to po slučaju uspelo, saj po mojih izkušnjah, kadar nekaj na vsak način iščem, takrat ne najdem…
Vseeno mogoče se pa najde…
Hvala, lp

Živjo,
tudi jaz sem ena izmed tistih, ki so zaradi žalostnega zaključka nosečnosti zamenjale ginekologa. Niti ne toliko zaradi samega ginekologa, kot zaradi spominov in pričakovanja med nosečnostjo.
Jaz sem z gin. Marijo Ilijaš Koželj zelo zadovoljna. Je čuteča, skrbna, vzame si čas zate, pa vendar ne pretirava. Dela na Vrhniki.
Priporočam.
Srečno.

Živjo Ninca, sem iskala še kakšen tvoj zapis o tvoji izkušnji, pa nisem nič našla…kako pa si izvedela za to ginekologinjo, je zasebnica, ali dela v ZD?
Hvala, pozdrav

Živjo,
pred leti sem pisala, res pa, da ne prav podrobno. Sin je imel tahikardijo (prehiter srčni utrip). Po enem tednu zdravljenja v GK v Ljubljani, se mu je ustavil srček. V 34. tednu nosečnosti.

Za gin. sem izvedela preko znank iz okolice. Sam dobre reči, in res je tako. Dela zasebno, tudi koncesijsko. Povprašaj če te vzame, ker vem da ima polno, in se malo ozira na to iz katerega kraja si. Bluižje si, večje možnosti imaš.

Sporoči, kako si se odločila. Lep pozdrav

Pozdravljena,
danes sem jo klicala, pa mi je sestra povedala, da ima vse polno in da ne sprejema več…
Jaz sem drugače imela eno ginekologinjo v Lj. v srednji šoli in sem se spomnila, da mi je bila tudi zelo strokovna in čuteča. Sem jo našla, sedaj je zasebnica, a žal gre čez nekaj mesecev v pokoj…

Glede te ginekologinje na Vrhniki…ali bi kaj pomagalo, če bi me npr. ti priporočila, malo povprašala? 🙂
Nekaj sem gledala tudi na internetu in se zavzema tudi za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb s PAP…glede na to, da sem jaz na tem področju veliko dala skozi…
No v glavnem, zgleda, da je tako, da tiste zdravnice, ki so dobre in fajn, so pa zasedene…
Morda pa bi me, ki smo imele tako izkušnjo morale imeti kako prednost…

POzdrav, A.

Najprej iskreno sožalje! Ne morem si predstavljati bolečine matere, ki izgubi otroka, lahko le ponudim ramo in molitev, ki ti bo upam, da dala moči za naprej.

Sama imam izvrstno ginekologinjo. V ZD Fužine, Dr. Domazet-Fink. Sicer je res, da se kar nekaj časa čaka, ker ima res veliko pacientk. A kljub temu, da čakaš, da ima dela ogromno, je ženska z dušo, mati dvojčkov. Pa še sestre so 1A.

Pokliči, povej svojo zgodbo na kratko, da želiš G, ki je zaupanja vredna in strokovna.

Vso srečo v življenju ti želim.

Lp Tina

Iskrena hvala Tina…
Ravno sem slišala izpoved neke mame, ki je pri 25 letih izgubila sina po porodu, naslednjih 25 let se je s tem soočala in žalovala…najbrž se je res najboljše sprijazniti, da bo zmeraj kaj, kar bo zmeraj znova in znova odpiralo rano…
No ta ista mama je rekla, da se je sedaj s pomočjo skupine za samopomoč dvignila in ugotovila, da je le vredno živeti dalje…
Sedaj je dejansko videti vesela in pozitivna, jaz pa to še ne zmorem, zato mi je bila njena pozitivnost skoraj malo preveč…

Meni je včeraj odprlo rano, ko sem gledala mojega milega malega nečaka, ki ima 5 mesecev in punčka mojega bratranca, ki je 4 mesece starejša…tako sta bila ljubka, ko sta se božala, smejala..vendar moj smeh v krogu družine je bil najbrž najbolj grenak…
Ko lepi trenutki obudijo grenke trenutke…saj smo doživele takrat, ko naj bi bil po mnenju nekaterih najlepši dogodek na svetu, največjo bridkost tega sveta…
A kot pravijo, sonce sije naprej za vse enako in veliko je odvisno tudi od nas, kako bomo živele v nadaljevanju…
Pozdrav, A.

Anja, najprej izkreno sožalje!
Začetek tvoje zgodbe je identičen moji, potem pa se začnejo razlike.Tudi meni je v zadnji nosečnosti moja G, ki ji zaupam(še vedno), odsvetovala poseg, za katerega se je na koncu izkazalo, da bi bil še kako potreben.A sedaj je kar je in spet sva sama.Ne bit žalostna, vsaj ne vsak dan.Veš, kljub vsej kalvariji ki jo preživljaš, si imela več, kot bo imela marsikatera ženska.Naši otroci, naši angelčki nam dajejo moč za naprej, nam dajejo ljubezen neba in mi jih ljubimo brezmejno.In to je tisto nekaj, za kar se splača potruditi in živeti.Ko sem žalostna pomislim na to, da bi moji otroci radi videli nasmeh na maminem obrazu in to mi pomaga.

lp
škratek

Anja, če ti ni predaleč, bi ti svetovala, da greš k tema dvema ginekologinjama, ki so ju punce svetovale, OSEBNO. po telefonu je najlaže reči, da nimajo prostora in podobno.
Nimam sicer takih grenkih izkušenj kot ti, vendar sem pred 9 leti, ko sem bila v prvo noseča in sem v 5 tednu začela krvaveti, dva tedna preživela na postelji v bolnici in bila potem odpuščena domov z navodili naj počivam. Ko sem prišla na pregled k moji zdravnici Rijavčevi v šempetru je rekla, da to ni nič takega in me brez pregleda napotila domov. Hvala bogu mi meni ta stavek ni bil všeč in sem takoj šla v bolnišnico k dr.Šoštariču (Šempeter), mu povedala po resnici kaj in kako in možakar me je sprejel, čeprav je že takrat imel dokaj polno. Dobro da sem bila pri njem, ker sem celo nosečnost imela probleme, od nizke posteljice,…, do na koncu so mi morali sprožit porod, ker so ugotovili, da posteljica ne dovaja več dovolj hrane. V 39 tednu sem rodila fantiča 2,36 kg in 47 cm!!

Kar positnari! Srečno 🙂

Za osebno ginekologinjo kot zdravnico in človeka z veliko začetnico lahko priporočam dr. Eriko Tuta. Dela v Kobaridu, vendar vam vožnje tja sigurno ne bo žal!

Ampak Erika Tuta…dela tudi v Idriji kajne???
Ko bi vsaj takrat tudi že delala tam, ko bi jaz tako potrebovala…
Pa sem že spraševala, kakšna je ta ginekologinja, pa nisem nikogar dobila,ki bi to vedel..
Vi pa pravite prav glede te ginekologinje, kako je vredu…mogoče pa bom res poklicala in malo povprašala..
Po čem se pa vam zdi tako vredu?