Zanima me, če je kdo izmed vas, obiskovalcev tega foruma, že hodil s partnerjem k zakonskemu svetovalcu. Kako to sploh zgleda, kako priti do njega? Nisem sicer prepričana ampak se mi zdi, da sem nekje zasledila, da je to plačljivo?

Midva s partnerjem sva bila pri dveh svetovalkah. Ena je imela pisarno v Ljubljani, Fužine – pri njej sta bila dvakratna posvetovanja zastonj.
Druga pa je bila gospa Alenka Košiček Berlot, v Kamniku, ta pa je bila za plačat.
Moram posebej poudariti, da sva bila oba zelo zadovoljna z Košičkovo in ni bilo proč vrženo, kar sva ji plačana.
Vsekakor pa bi priporočala obisk svetovalca, ker ti odpre eno novo obzorje in strokovno pove, kar sam sploh ne opaziš, da delaš narobe.
Srečno.

Bil.

Po moje se je zelo izplačalo, čeprav ni bilo zastonj.

Najdeš jih npr. na netu, lahko pa me po ZS povprašaš po podrobnostih in ti jih napišem.

Imaš možnost izbrati svetovalca/svetovalko, psihoterapevta ali pa npr. strokovno vodeno skupino za samopomoč zakonskih parov, ipd. Tega je kar precej.
Kateri pa ti najbolj ustreza boš ugotovila sama na uvodnem pogovoru in tudi sami ti bodo povedali ali je tvoj (vajin) problem primeren za njihov pristop ali ne.

Sanella,

z nekdanjo ženo sva bila pri terapevtki Alenki Berlot Košiček (Kamnik). Res je dobra. Moji nekdanji ženi je predlagala terapijo, ki pa se je potem ni hotela udeležiti in je raje zapustila partnerski odnos.

Drugače pa so še naslednji terapevti:
– Dolenjska Vilma in Dani Siter v Leskovcu pri Krškem (vodita tudi delavnice za pare),
– Frančiškanski družinski inštitut v Ljubljani in Mariboru (vodi pater dr. Cristian Gostečnik,
-Ljubljana Jeziti (vodi pater Beno Lavrih)…

Skratka možnosti je veliko, in če imata voljo, vama bo uspelo prebroditi težave!

LP Evgi

vedno sem se spraševala kako lahko npr nek pater pridiga zakoncem o zakonski zvezi

če bi bilo po pravici 🙂 naj ne bi imel na tem področju nobenih izkušenj….

Aleksandra,

praviš:
vedno sem se spraševala kako lahko npr nek pater pridiga zakoncem o zakonski zvezi

če bi bilo po pravici 🙂 naj ne bi imel na tem področju nobenih izkušenj….

Zelo zanimivo vprašanje! A si ti potem prepričana, da zdravnik, ki ni preživel raka, ne bi mogel zdraviti pacienta z rakom, zdravnik, ki ni prebolel kardioloških bolezni, ne bi mogel zdraviti bolnikov s kardiološkimi problemi. Zdravnik, ki ni rodil, ne bi mogel svetovati porodnici. Moj kolega je zdravnik ginekolog in pred njegovo ordinacijo je veliko žensk. Vse ženske, ki so do sedaj bile pri njem (in jih sam poznam)so zelo navdušene in zadovoljne:)) Še zanimiv komentar prijateljice: Prej sem imela ginekologinjo. Sedaj sem pri njem in sem veliko bolj zadovoljna:))

Pa poglejmo naprej, psihiater, ki ni imel psiholoških problemov, ne bi mogel zdraviti paciente s psihološkimi problemi…

No, rad bi ti povedal, da je npr. pater Cristian Gostečnik dr. psihologije in je bil v Ameriki zelo priznan terapevt za družinsko problematiko…

Vsi omenjeni ljudje opravljajo svoje delo na osnovi izkušenj z drugimi…

LPE

Aleksandra je malo strupena punca. 😉 Ima pa prav, čeprav ne zaradi izkušenj, ki jih nima, ne pa “naj ne bi imel”. Vendar, po mojem, odnosa med možem in ženo ne more poučevati sploh nihče, pa tako tudi patri ne. Tudi zanje je to skrivnost. In res tega ne razumem. Celo šole za zakon so obvezne, čeprav je to v nasprotju s kanonskim pravom… Zato pa naš stari župnik moli zaradi zmot, ki so se zažrle tudi v Cerkev samo.

evgen, mislim, da je medicina nekaj kar je napisano v knjigah in seveda poleg knjig za razne veje medicine še izkušnje. človeški odnosi se mi pa zdijo nekaj povsem drugega in nekaj kar se ne da, čeprav je pa res, da t.i. strokovnjaki preveč radi predalčkajo ljudi. menim, da predalčkanje ljudi še s tako znanostjo ni ok. ni malo primerov, ko so razni strokovnjaki zatrjevali, da nekdo ni nevaren, pa je potem na plano prišlo nekaj povsem drugega. če se ne motim se je nekaj takega govorilo tudi v primeru umora dveh otrok….

v mnogih zakonih škripajo stvari tudi v postelji in tukaj si nekega patra pa res ne znam predstavljati kako mi svetuje

dr.rugeljje bil res ekstrem, samo se je stvari loteval pa malo bolj celostno…..

kar se tiče moškega ginekologa in žensk bi pa tudi lahko veliko povedali in v + in -, ampak kdaj drugič :)))

Delno je res, vendar najbrž ne poznaš principov skupinske /tudi zakonske/ terapije.
To ni svetovanje, je le vodenje pogovora in neka dodatna “prisila” da se potrudiš razumeti, kar ti je partner povedal. Sam sem do takrat zelo slabo slišal povedano.
Zveni kot da svetovalec naredi zelo malo, vendar je to že dovolj da se dva zaslišita. Kako pa potem peljeta naprej svojo zgodbo je čisto njuna stvar.

Tako da… verjetno bi si tudi jaz že upal svetovati v kakšnem manj pomembnem sporu o stvari o kateri ne vem nič. Zato ker se pri tem posvetiš odnosu in sprejemanju slišanega in lastnem odnosu do sočloveka. Predmet spora je pri tem postranski. Itak je ponavadi le povod, ne pa razlog.

Dvomim da gre skupinska terapija skozi posteljo, kot namiguje Aleksandra.
Par mora bit pa res na psu, če vidi v postelji vir težav.

Sicer se strinjam da gre za predalčkanje in je terapija skrajnost, ko par izgubi vsako upanje.

Kot siceršnji ateist razmišljam takole: tudi pater je lahko strokovno isto usposobljen kot strokovnjak iz istega področja, fabula pa nastane v mišljenju ali prezentaciji “patra kot družinskega strokovnjaka”. Resda nimajo družinskih izkušenj, imajo pa lahko čisto odprt pogled na zadeve.

Ni potrebe da verniki takoj skočite v luft ko ni kaj po vaše, tudi mi znamo razmišljati.

Verniki skačemo v luft? Ne vem kje je bilo kaj takega. Jaz sem samo skeptik glede terapij. V “šole” za zakon, pa sploh ne verjamem. Se mi zdi čisti cinizem oblasti. Prej razumem da bi koga matičar poslal ven, “vaju pa ne bom poročil”, kot pa da bi koga poslal v tako šolo!

Vsaka skepsa je lahko tudi odpor proti neznanemu ali človeku nesprejemljivemu.

Okoli “šole za zakon”: brez nekih človeških vrednot, lastnosti ali pač odraslosti se neke zveze ne moreš iti, lahko gre zgolj za prijateljevanje. Anomalije v zvezah, katere neka “nadgradnja” je zakonska zveza (pa se tukaj ne strinjam čisto o tem), ljudje rešujejo na dokaj različne načine, pa reciva da je ena izmed teh tudi zakonska posvetovalnica. Včasih berem istoimenski forum tukaj na MONu, pa me dokaj moti plehkost odgovorov strokovnjakov – gre za povzetke, “obnove” in če potegneš spodaj črto, največkrat je ugotovljeno da med partnerjema manjka komunikacije in da gre za dva različna karakterja. Spet je to samo moje mnenje kot laika, toda da bi jaz npr. šel tja in slišal isto, rečem samo hvala in se poženem skozi vrata. Zakaj ? Ker to ni nobena stroka, daleč od tega. Stroka posluša in ti da na koncu “nalogo”, miselni vzorec ali pač jasno opredeli svoje opažanje. Cinizem oblasti ? Ne vem zakaj, jaz tega ne dojemam tako – isto kot v kake druge terapije, te v to nihče ne prisili. Sam si na tem ali boš v to šel ali ne. Nekomu vse pomeni iskren pogovor med prijatelji, drugemu beg ali spet tretjemu nekaj drugega. Različni smo si in prav je tako.

Moje mnenje je tako:

Vse karkoli človek zna v življenju se je to nekje naučil. Otroci so zelo dobri opazovalci in posnemovalci. Vse o odnosih se naučijo prvo doma.

Zato šole o odnosih niso napačne, ker odnose se skozi življenje tako in tako učimo.

Zato imamo osnovne šole, poklicne šole, univerze, in zakaj ne bi imeli še šole odnosov. Saj je vse v življenju naučeno.

V tem ni nič umetnega, to je čisto naravno.

Edino vprašanje, ki se zastavi je to, ali v teh šolah učijo pravilno in ali je program učinkovit. Če je program učinkovit in učenje vzpodbuja harmonične odnose, potem taka šola zelo dobro izpolnjuje svoj namen in prispeva k boljši družbi.

Cinizem sem mislil zato ker je taka šola za zakon obvezna, Cec. Zakaj sem skeptik? Ker znanost nima pojma o ljubezni in nikoli ne bo imela. Ker znanost nikoli ne bo mogla zajeti Kristusovih antitez, denimo, in tako ne more sklepati ničesar izven matematične logike.

In če ni znanosti potem tudi ni stroke, se strinjaš?

Veš da se da oporekati vsemu, pa potem tudi cerkvi (ni moj namen), da pa je taka šola obvezna, slišim prvič (…ko sem se jaz poročil, tega 100% ni bilo).

Spoštovani,

ja, priprava na zakon v rimokatoliški cerkvi je obvezna za vse osebe, ki se želijo poročiti cerkveno. Če pa oseba ni prejela vseh zakramentov, potem pa mora opraviti še vse zakramente.

Vidim, da je tu veliko polemike o tem, ali lahko ima duhovnik šolo za zakon ali ne, in ali je lahko duhovnik terapevt za partnerske probleme ali ne. Mislim, da je tu preprosto. Če kdo misli, da duhovnik v primeru težav v partnerskem odnosu ne more pomagati, potem mu ni potrebno oditi k njemu na terapijo.

Poznam pa veliko parov, ki so prav na terapijah pri duhovnikih rešili svoje probleme.

Epilog:
Nekateri mislimo, da so tudi duhovniki dobri terapevti za problematiko v partnerskem odnosu – ti naj pač gredo k duhovniku.

Drugi mislijo, da duhovniki niso dobri terapevti za problematiko v partnerskem odnosu – ti naj gredo k ostalim terapevtom.

Pa lep teden vsem!

LPE

No, takile strpni verniki kot je Evgen pa tudi mene presentijo. Če je torej priprava na zakon obvezna, potem ne morejo nekateri iti tja, drugi pa ne.
Ne vem tudi zakaj povezuješ šolo za zakon z zakramenti.

Ne razumem, kaj te preseneča, Tadej.

20 let nazaj nisi dobil papirja o obiskovanju partnerske šole (mimogrede: trajala je 5 večerov), ki je bil predpogoj za cerkveno poroko v Ljubljani. Da je primer še banalnejši, poznam žensko, ki je en večer poslušala o ‘naravnih’ metodah kontracepcije (po eni od njih je zanosila), drugi večer pa so predvajali tisti razvpiti filmček, kaj se dogaja z otrokom v primeru splava. Vidno noseča je zapustila ‘predstavo’, ker ji je med njenim predvajanjem postalo slabo.

Zato se mi zdijo Evgenovi odgovori strpni, saj poudarja strokovno usposobljenost predavateljev neglede na konkretne, lastne izkušnje. Predvsem pa jih poiščejo ljudje takrat, ko želijo ohraniti partnerstvo.

Tadej, daj prosim se drži teme in ne prehaja zopet na osebno raven.

Takole pravi avtorica: “Zanima me, če je kdo izmed vas, obiskovalcev tega foruma, že hodil s partnerjem k zakonskemu svetovalcu ?”