Nevi.

Seveda nasilje obstaja,obstaja od kar obstaja človeški rod,mislim da bo nasilje na žalost obstajalo vedno,tudi sama sem proti nasilju zelo,vendar veliko nasilja se dogaja zaradi tako imenovanih volanterskih žrtev(med odraslimi)-ne govorim o otrocih, otroci nikoli niso krivi za nasilje,ki se jim dogaja,vendar treba je ločit med pravim nasiljem in vzgojo ali postavljanjem pravil.

Daj, ohladi se že no.

No saj zato mi je pa še toliko bolj nerazumljivo, da tako promoviraš nasilje. Ravno ti bi morala promovirat nenasilje, ampak te je za razumet, ker niso ostale samo fizične posledice, ampak tudi kaj takega za zdravit (pa ne mislim s tem nič slabega).

A sedaj se ti pa zdi država nasilna? A zakoni da so znak nasilja, pa ne se hecat no…

Tinchi

zakoni so meje, ki nam jih postavi najvišji organ, posledice kršenja zakona so zapori. ali širše:
Nasilje je prisotno vse okoli nas. MI smo nasilna družba in kot taka bi se v prvi vrsti morali zavedati vseobsežnosti nasilja, potem pa narediti načrt odprave le-tega. Toda … tega enostavno ne moremo storiti, saj je že država – najvišji organ naše družbe, nasilna; ima kazenski zakonik, v katerem so opredeljene kazni in že to je neke vrste psihično nasilje nad državljani; ima zapore, v katere pošilja državljane, ki so kršili prej omenjena pravila in tudi to je psihično naslije (še toliko bolj zato, ker državljani ne vemo ali se nam bo sodilo pravično ali prav – po pravilih); ima represivni organ, preko katerega izvaja direktne kazni in ki se ga, vsaj večina državljanov, boji.

torej … DRŽAVA JE LAHKO in ve, da MORA BITI (nekaznovano) NASILNA, da je zagotovljen red in mir, MI, sestavni deli družbe, pa NE SMEMO BITI NASILNI, sicer smo kaznovni.
______________________________________

kar pa se tiče mojega nasilja. mojega očeta so pretepali z bičem, namočenim v vodo, in to vsak dan dokler ni pobegnil od doma.
mene je oče pretepal z roko.
jaz sem hčerama določila kazni vnaprej in fizično silo uporabila zadnjič pred kakimi tremi leti.
moji hčeri bosta najbrž še manj nasilni.

če torej pogledam svojo družino, smo iz generacije v generacijo manj fizično nasilni in , hvala bogu, nismo obratno sorazmerno bolj pdihično nasilni.

tinchi: toplo ti svetujem, da se brigaj zase in svoje znanje izkiriščaj sama, ne pametuj ostalim, ker nisi poklicana za to. ker samo pametuješ, o sebi ne poveš prav nič.

Tinchi: najprej sodiš o meni in mojih dejanjih. Me prepričuješ, da je to kar počnem nasilje, me javno označiš, da se izživljam nad otrokom, potem pa rečeš, da verjameš, da nisem nasilna. Kaj ti sploh veš, kaj bi rada izrazila?

Jaz sem proti nasilju, ampak še bolj proti pa sem, da se moj sin zaznamuje za vse življenje z vročim oljem. Ali pa, da si življenje vzame, ker sem ga jaz samo prosila, da ne sme skakat čez okno v 4. nadstropju stolpnice. Ali pa, da ne sme skakati pred vozeči avto. Ali pa, da ne sme piti čistil. Nekaj je, da mu jaz vse to enostavno onemogočim (torej, da nikoli ne kuham, da zazidam okna, da ga nikoli ne peljem čez cesto, da nikoli ne čistim stanovanja-ali pa imam čistila pod ključavnico(kar mimogrede tudi imam) ), ampak, ko mene ne bo zraven, bo naredil ravno to, ker bo pač želel vedeti, zakaj mu mami to prepoveduje (kljub mamini vsakokratni razlagi prepovedi, katero dobi).

Pa poskusi, če seveda še imaš kaj prostora v tistem delu možganov, ki je za sprejemanje nnovih teorij in idej, prabrati knjigo Ljubezen ni dovolj-izdaja jo založba Učila, avtorja si nisem zapomnila.

Katarina, država počne isto kot ti. Ti si se s svojima hčerkama vnaprej dogovorila za pravila in kazni, če bosta ta pravila kršili. Ko si te (fizične) kazni izvajala, praviš, da to ni bilo nasilje ampak vzgoja. Tudi država se je z državljani vnaprej dogovorila za pravila in kazni v primeru kršitev. Torej tudi država ne izvaja nasilja, ampak gre le za (pre)vzgojne kazni.

oh ja: seveda. ampak to, kar sem počela jaz, je nasilje, to, kar pa počne država, je pa … zagotavljanje varnosti. 🙂

No, državi lahko štejemo v plus vsaj to, da ne izvaja telesnega kaznovanja 🙂 Sicer pa nek družbeni dogovor za zaščito šibkejših najbrž mora biti. Ali pa si morda zagovornica anarhije?

država ne izvaja telesnega nasilja? resno? si kdaj slišala, kako so policaji pretepli državljana? al kaj počnejo v zaporih? 🙂 dej no. in seveda, psihično nasilje, ki ga izvaja država nad državljani prav tako ne velja. p ja … mora bit, drugače bi bila anarhija. 🙂

imamo pa zato anarhije v družinah, a ne. kjer mulc pri 3 letih udari mamo, ta ga pa ne sme. kjer 10 letnik ukrade strašem denar in gre igrat đekpot. pa kjer 15 letnik v svoji sobi goji travo in je mamo enkrat že pretepel, ker mu je bilke vrgla v smeti.

poglej si malo televizijske serije tipa Mali vragci (pravi uničevalci živcev).

zakaj misliš, da se evropske države združujejo? da bodo samo gospodarsko močnejše? 🙂 in kolk nazaj se je končala do sedaj zadnja vojna v evropi?

pa oglasi … misliš, da oglasi anoreksičnih manekenk niso psihično nasilje? ali reklame za odstranjevanje celulita in poudarjanje večen lepote? to ni psihično nasilje?

kje je zaščita? kdo koga ščiti? koliko je punc, ki pri 15 letih nehajo jesti ali padejo v bulimijo, anoreksijo, ker hočejo bit enake tistim iz oglasov? to ni nasilje? to ni uničevanje ljudi?

jasno, vidimo samo fizično nasilje, ker je otipljivo. to, da pa ženska leta in leta psihično maltretira moža, ki jo na koncu res prebuta, pa ne vidimo. samo njene modrice, kar pa je počela pred tem, pa je neotipljivo, skrito.

eh … družba

Katarina,

13 letniku se težko ukazuje, tukaj se strinjam s tabo. Zato je pa potrebno meje začet postavljat že eno leto staremu otroku. Ko je star 13 let, je že prepozno.

A zdaj je za vse, kar je okoli nas narobe, kriva država? Malo si pomešala državo in družbo.

To je res; toda ti povem iz lastnih izkušenj, da je bil moj sin zelo priden otrok…..do pubertete, ko marsikateri otrok postane “bolj pameten” kot vsi ostali. :)) Hvala bogu, je tudi to noro in trmoglavo obdobje pri njem minilo. Me pa še vse to ponovno čaka pri hčeri, ki pa je že sedaj, pri 4.5 let mnogo bolj trmasta kot je bil sin. Otroci so zelo različni, enim je dovolj, če jim na lep način poveš, kar se sme in kaj ne………pri drugih pa moraš bolj “na trdo”. Verjemi, da sem oba otroka enako vzgajala; sin je ubogal takoj, hči pa je “trda” in moram biti mnogo bolj stroga. Pa bo že….bomo preživeli. :))))))))

oh ja: ti je zmanjkalo priti do konca? piše na koncu mojega komentarja …

eh … družba

Evo…malce berem tole pa bom oddala še svoj piskrček. Ne bom pisala o svojih otrocih temveč o moji mami in meni.
Stara sem bila (če se prav spomnim 4 leta). Mama je vkuhavala marmelado in jo zapirala s celofanom (ne vem če se še katera od vas spomni tistih celofanastih listkov, ki si jih namočil v alkohol, nato položil na kozarec in zapel z gumico).
Seveda jaz nebi bila jaz, če nebi s prstkom tolkla po zaprtih (in seveda vrelih) kozarcih marmelade saj so tako lepo doneli. Mama me je ves čas prosila naj neham…na lep način, prvič, pa drugič pa tretjič…..dokler ni enkrat naredilo POP in je moja roka končala v vreli marmeladi. Pa ne zdaj pridigat da je bila moja mama neodgovorna, ker je bila zelo odgovorna….ampak tako kot ti Tinchi je bila prepričana, da ga ni čez lepo besedo. Takrat bi me morala kar krepko frcniti po prstih, namesto da si je potem še leta očitala mojo opečeno roko, tudi mene bi ena po prstih manj bolela kot opečena roka……
Samo toliko v razmislek…..

WW: tole je pa tako presunljivo in globoko, da bom dala tvoj komentar v novo temo. me zanima,kaj bomo povedale druge o tej stvari.

Katarina vem, da to, kar sem napisala ni ravno odgovor na prvotni post. Ampak po vsem napenjanju mišic katera ima prav, sem se spomnila kaj se je zgodilo meni kot otroku….in kaj bi bilo preprečeno, če bi me takrat mama frcnila po prstih…zato se običajno v debate o fizičnem kaznovanju otrok ne vpletam.

Pozdravljene!
Redko se tukaj oglašam, zdaj pa si bom vzela čas za komentar, ker vidim
kako se je ta debata sprevrgla v osebne obračune.
Najprej Nevi: ženska, ne obremenjuj se ker čist ok ravnaš. Nisi nikomur dolžna razlagat v nedogled svoje postopke.
Sploh pa če vidiš, da se nič ne prime.
Ostalim pa samo moje mnenje: Starš je doma zakon, dokler skrbi in živi otroka. Basta. V vzgojo spadajo tudi prepovedi, ki so namenjene zaščiti otroka.Sploh ne vem, kaj je tu za polemizirat.
Neka današnja kao moderna vzgoja dela iz otrok poneumljene anarhiste, ki slej ko prej začnejo srat staršem in okolici po glavi.
Pa ne govorim o nasilju, ker je tudi meni mimo, vendar pravila v domu postavljam jaz.
Za otrokovo dobro!
Življenje jih ne bo božalo, te naše otroke in pazi…. enkrat bodo dobil po prstih.
Kdo bo pa potem kriv?
A mama ker jih ni naučila reda?
Dajte no mir. Otrok ni moj prijatelj temveč otrok.
Ali drugače povedano- otroku sem starš in ne frendica.
Mah, bedasto je ratalo vse skupaj.
Pa mam dva pubertetnika doma in dobro vesta, do kam lahko gresta.
Sta sončka, krasna in o nasilju ni govora. Ve pa se, da je moja zadnja.
Vmes se lahko pogovarjamo, polemiziramo in dogovarjamo.
A na koncu sem jaz tista, ki presodi kako in kaj.
Me noben ne prepriča, da moram otroku vse dovolit.
Pa kaj še.
Lp

… in enako dober efekt bi bil, če bi te ob prvem dotiku kozarca “naterala stran”, ob ponovnem približevanju pa postavila na hodnik (kazensko, v razmislek!). In če bi to naredila že kdaj prej v bližnji preteklosti, ti verjetno sploh ne bi pomislila o svoji možni “ne-odstranitvi” ob prvem opozorilu – ker bi vedela, da mama misli resno…

Edino, kar se strinjam, da ne gre vedno vse z “lepo besedo”, starš lahko rečem “prosim” 1x, vse ostalo je pa pogajanje, ki v takem primeru tu nima kaj iskati. Tudi jaz doma cvrem in opozorilo “Pojdi stran, olje cvrči!” zaleže, da se mulo popolnoma odstrani iz (majhne) kuhinje, saj ve, da bom sama povabila k “sodelovanju” takrat, ko bodo opravila za to primerna.

LP

Grešnica*
tole kar si napisala je eno samo pametovanje kaj bi ti storila. Vrjamem da si super mami, ki bi jo to uspelo ob treh otrocih starih 5, 3 in eno leto (upsa….se opravičujem, ti imaš samo enega otroka…torej dokler nimaš treh ne moreš biti pametna a ne).
Bom pa dala tole mami za prebrat kar si napisala.