ZAKAJ želite (imate) otroka-e?
A ti misliš, da mame vidimo svojo srečo samo v rojevanju? Ja, bilo bi zelo fino, če bi bilo življenje tako enostavno. Pa ni. Vsak si išče svojo srečo na različnih področjih. Če se omejiš samo na eno področje sigurno nisi srečen.
In če smo že pri tem, da se ne oziramo na človeštvo bom rekla takole. So ljudje, ki so takšni kot jih opisuje mopsy in so tisti, ki niso. Neko posploševanje ni na mestu. Za dobrobit človeštva pa ne naredimo kaj veliko, če jamramo in jokamo kako je svet krut, ampak je potrebno temu svetu nekaj dati in se boriti, da ne bi bil. In zame je to, da rodim otroka, ga vzgajam v dobrega človeka, prispevek k človeštvu. Če mi uspe, potem sem za človeštvo naredila veliko več kot pa da bi jokala kako je svet krut in življenje nesmiselno. Biti starš ni nobena romantika, ampak je borba in to vsakodnevna. Zakaj nam je všeč? Zato, ker nas dopolnjuje in ker nas vsak pozitiven rezutat, ki ga ta borba prinese osreči. Pa ne samo nas starše. Tudi otroke in tudi ljudi, ki jih naši otroci osrečijo. Ali je tukaj kaj egoizma? Ja ga je, tako kot je egoizem tudi delanje kariere, uresničevanje želja, kupovanje neprimičnine…Vse kar v življenju počnemo za svojo srečo je neke vrste egoizem.
Ali sem kaj boljši človek, ali sem bolj inteligentna kot nekdo, ki nima otrok? Ne, nisem. Ali so ljudje, ki razmišljajo tako kot mopsy in ljudje, ki nimajo otrok boljši in bolj inteligentni od mene? Odgovor je enak.
Najbolj srečen je tisti, ki počne to kar ga osrečuje in živi po svojih načelih. Zato je neko debatiranje o tem kdo je boljši nesmiselno.
Mopsy pri tebi pa me ni zmotilo to, da nimaš otrok. Zmotile so me tvoje žalitve. Ja, žalila si nekaj kar nimaš in ne poznaš. Me resno zanima zakaj? Pa menda ja ne, ker si v življenju celo naletela na nekoga, ki ti je vsiljeval starševstvo?
Ha, ha, ha, ha, no, na tole se pa moram oglasit:)))
In bom rekla samo tole: totalno primitivno razmišljanje. Ha, ha, ker imam tako mnenje o otrokih, sem pa kar nesrečna in “turobna”, “melanholična”.
Joj,joj, prejoj:)
Pa kaj res ene ženske ne vidite v življenju nič drugega kot proizvodnjo otrok pa svoje kao srečne družinice? Prav smilite se mi, res. Sploh niste sposobne dojet, da ima človek lahko popolnoma druge cilje.
Sem jasno rekla, da človek ima potencial, ki ga ne živi – samo to ne pomeni, da ga ne skušam živeti jaz, na osebnem nivoju. In to je edini cilj, otrok niti pod razno ne spada v to shemo.
In samo režim se, ko vidim, da nekatere ženske ne morejo in ne morejo dojet, da razplod za nekoga ni vrhunec življenja in da v tem ne vidi prav nič prekrasnega.
Pojma nimaš, draga moja, kaj jaz počnem v življenju in kaj mene osrečuje. Če bi ti začela razlagat, sploh razumela ne bi. Dlje od svojih okvirčkov sploh nisi sposobna videt, zato si sploh ne drzni pomislit, da vsaj približno razumeš, kaj mene osrečuje in kje je moj smisel. Verjemi, da ne bi dojela niti za en sam trenutek.
In mlada sploh nisem tako zelo:))
Mene sicer za vaše potomstvo popolnoma briga, v debato sem se vključila samo zato, ker ženske kritizirajo tiste, ki otrok ne želijo, in pa ker tako patetično vzklikajo, kako je rojevanje nekaj najlepšega na svetu…morda zanje, obstaja pa zelo konkretna druga plat medalje.
Če imate ve pravico vzklikat, kako je to nekaj najlepšega, imam jaz pravico reči, da mi je to zgolj zadovoljevanje nagonov in da zame to ni dostojno človeka.
Samo moti vas, ker nekdo ne piha z vami v isti rog,to je vse.
Ksantipa, imam VSO pravico povedati svoje mnenje in tudi svoje videnje človeka!! jaz to vidim tako – če se pa ti ob tem čutiš osebno prizadeto in užaljeno, si pa sama razčisti zakaj! Žali te preprosto dejstvo, da se z vašimi ekstatičnimi izjavami o rojstvu ne strinjam in da imam precej drugačno sliko o ljudeh.
Kaj te briga? Imam pravico jo imet in jo tudi jasno izrazit! Kar sprijazni se.
Če je kdo žaljiv na osebnem nivoju, ste to ve, ker kar same poglejte, s kakimi pridevniki me obkladate (saj ne da me kaj gane, ha, ha) samo zato, ker imam zelo drugačen pogled na te stvari in ker sem rekla, da mi grejo otroci na živce.
Drage dame, naj vas razsvetlim – še marsikomu grejo! samo se obnaša politično korektno in tega ne prizna.
No, jaz pač naglas povem, da v človeških mladičih ne vidim nič fascinantnega, njihove razvojne faze pa so mi do skrajnosti dolgočasne in naporne. Svoje samouresničitve in prispevka k temu planetu definitvno ne vidim v spravljanju na svet še enega (ali dva ali tri ali…) človeka. Zame je to zgolj nagon in nič drugega kot to.
Tako je moje mnenje in ga imam pravico povedat!
In sem že skoraj umsko motena in turobna in za psihiatra itd.
kdo zdaj koga žali?
To, da niste sposobne sprejeti, da nekdo v tem razmnoževanju ne vidi nič pseniškega in lepega ter da se jasno zaveda, da človek niti pod razno še ni vreden vse te hvale, kaže samo vašo ozkoglednost in nič drugega.
ja, človek je hudo zavozil in nekateri to lahko vidimo. Je to prej znamenje inteligence kot kaj drugega. zato ne podpiram, da posameznik svoje želje in hotenja projicira na potomca ter se uresničuje preko tega (linija najmanjšega odpora) – ampak naj se sooči sam s sabo in z vsem, kar nosi v sebi. Ja, samo to zahteva pogum. Je lažje sledit primarnim impulzom in se zamotit – pa življenje nekako mine.
No, jaz pač ne, se hočem konkretno soočat s tem, kar VSI (tudi ve, drage moje!) nosimo v sebi in to ozavestit. In VSI nosimo v sebi marsikaj grdega, samo eni tega ne skrivamo za zlajnanimi vzorci. Stvari je treba ozavestit,potem se pa lahko spremenijo. Samo to nikakor ni lahko, je treba biti kar pogumen, da se s tem soočiš.
ne pa bežat in zame je – v večini primerov, obstajajo izjeme, a redke! – ustvarjanje potomcev beg pred samim sabo. ko imaš otroka, dobiš en smisel, sam s sabo se ti pa ni treba več ukvarjat. V večini primerov je tako, redke izjeme pa iščeš z lučjo.
In tako naprej in tako naprej – začaran krog.
In jaz ne mislim biti del tega.
In jasno, v tem svetu je to itak čudno in bolano – vaše reakcije so popolnoma normalne. Bo še dolgo trajalo, da se človek malce zbudi, predvsem zato ker je to naporen proces in se mu večina raje izogne.
No, toliko od “pacientke”, ha, ha. ve pa kar nadaljujte v svojem slogu – itak sem se teh bedastoč naposlušala že toliko, da me prav zares dolgočasijo. Kdor ne piha z vami v isti rog, je kar za odstrel, ne?:))
Nič novega, je vedno bilo tako in vedno bo.
In brez skrbi, drage dame, jaz se imam prav fino – ima okrog sebe ljudi in okolje, v katerem prav dobro uspevam, pa če vam je to še tako nepojmljivo za razumet, ker to pač ni v skladu z vašimi vzorci.
Ha, ha, ha, ha, no, na tole se pa moram oglasit:)))
In bom rekla samo tole: totalno primitivno razmišljanje. Ha, ha, ker imam tako mnenje o otrokih, sem pa kar nesrečna in “turobna”, “melanholična”.
Joj,joj, prejoj:)
Pa kaj res ene ženske ne vidite v življenju nič drugega kot proizvodnjo otrok pa svoje kao srečne družinice? Prav smilite se mi, res. Sploh niste sposobne dojet, da ima človek lahko popolnoma druge cilje.
Sem jasno rekla, da človek ima potencial, ki ga ne živi – samo to ne pomeni, da ga ne skušam živeti jaz, na osebnem nivoju. In to je edini cilj, otrok niti pod razno ne spada v to shemo.
In samo režim se, ko vidim, da nekatere ženske ne morejo in ne morejo dojet, da razplod za nekoga ni vrhunec življenja in da v tem ne vidi prav nič prekrasnega.
Pojma nimaš, draga moja, kaj jaz počnem v življenju in kaj mene osrečuje. Če bi ti začela razlagat, sploh razumela ne bi. Dlje od svojih okvirčkov sploh nisi sposobna videt, zato si sploh ne drzni pomislit, da vsaj približno razumeš, kaj mene osrečuje in kje je moj smisel. Verjemi, da ne bi dojela niti za en sam trenutek.
In mlada sploh nisem tako zelo:))
Mene sicer za vaše potomstvo popolnoma briga, v debato sem se vključila samo zato, ker ženske kritizirajo tiste, ki otrok ne želijo, in pa ker tako patetično vzklikajo, kako je rojevanje nekaj najlepšega na svetu…morda zanje, obstaja pa zelo konkretna druga plat medalje.
Če imate ve pravico vzklikat, kako je to nekaj najlepšega, imam jaz pravico reči, da mi je to zgolj zadovoljevanje nagonov in da zame to ni dostojno človeka.
Samo moti vas, ker nekdo ne piha z vami v isti rog,to je vse.
Ksantipa, imam VSO pravico povedati svoje mnenje in tudi svoje videnje človeka!! jaz to vidim tako – če se pa ti ob tem čutiš osebno prizadeto in užaljeno, si pa sama razčisti zakaj! Žali te preprosto dejstvo, da se z vašimi ekstatičnimi izjavami o rojstvu ne strinjam in da imam precej drugačno sliko o ljudeh.
Kaj te briga? Imam pravico jo imet in jo tudi jasno izrazit! Kar sprijazni se.
Če je kdo žaljiv na osebnem nivoju, ste to ve, ker kar same poglejte, s kakimi pridevniki me obkladate (saj ne da me kaj gane, ha, ha) samo zato, ker imam zelo drugačen pogled na te stvari in ker sem rekla, da mi grejo otroci na živce.
Drage dame, naj vas razsvetlim – še marsikomu grejo! samo se obnaša politično korektno in tega ne prizna.
No, jaz pač naglas povem, da v človeških mladičih ne vidim nič fascinantnega, njihove razvojne faze pa so mi do skrajnosti dolgočasne in naporne. Svoje samouresničitve in prispevka k temu planetu definitvno ne vidim v spravljanju na svet še enega (ali dva ali tri ali…) človeka. Zame je to zgolj nagon in nič drugega kot to.
Tako je moje mnenje in ga imam pravico povedat!
In sem že skoraj umsko motena in turobna in za psihiatra itd.
kdo zdaj koga žali?
To, da niste sposobne sprejeti, da nekdo v tem razmnoževanju ne vidi nič pseniškega in lepega ter da se jasno zaveda, da človek niti pod razno še ni vreden vse te hvale, kaže samo vašo ozkoglednost in nič drugega.
ja, človek je hudo zavozil in nekateri to lahko vidimo. Je to prej znamenje inteligence kot kaj drugega. zato ne podpiram, da posameznik svoje želje in hotenja projicira na potomca ter se uresničuje preko tega (linija najmanjšega odpora) – ampak naj se sooči sam s sabo in z vsem, kar nosi v sebi. Ja, samo to zahteva pogum. Je lažje sledit primarnim impulzom in se zamotit – pa življenje nekako mine.
No, jaz pač ne, se hočem konkretno soočat s tem, kar VSI (tudi ve, drage moje!) nosimo v sebi in to ozavestit. In VSI nosimo v sebi marsikaj grdega, samo eni tega ne skrivamo za zlajnanimi vzorci. Stvari je treba ozavestit,potem se pa lahko spremenijo. Samo to nikakor ni lahko, je treba biti kar pogumen, da se s tem soočiš.
ne pa bežat in zame je – v večini primerov, obstajajo izjeme, a redke! – ustvarjanje potomcev beg pred samim sabo. ko imaš otroka, dobiš en smisel, sam s sabo se ti pa ni treba več ukvarjat. V večini primerov je tako, redke izjeme pa iščeš z lučjo.
In tako naprej in tako naprej – začaran krog.
In jaz ne mislim biti del tega.
In jasno, v tem svetu je to itak čudno in bolano – vaše reakcije so popolnoma normalne. Bo še dolgo trajalo, da se človek malce zbudi, predvsem zato ker je to naporen proces in se mu večina raje izogne.
No, toliko od “pacientke”, ha, ha. ve pa kar nadaljujte v svojem slogu – itak sem se teh bedastoč naposlušala že toliko, da me prav zares dolgočasijo. Kdor ne piha z vami v isti rog, je kar za odstrel, ne?:))
Nič novega, je vedno bilo tako in vedno bo.
In brez skrbi, drage dame, jaz se imam prav fino – ima okrog sebe ljudi in okolje, v katerem prav dobro uspevam, pa če vam je to še tako nepojmljivo za razumet, ker to pač ni v skladu z vašimi vzorci.[/quote]
A se ti sploh bereš kaj pišeš? Do tebe pa nisem bila žaljiva, niti zato kar pišeš, še manj pa zato, ker nočeš otrok. To me v bistvu sploh ne moti, imam veliko prijateljic, ki ne želijo in nimajo otrok, pa se mi to sploh ne zdi niti sporno niti nenormalno. Svoje potenciale pa jaz zelo dobro izkoriščam, popolnoma izven sfere starševstva, ti pa očitno nisi sposobna dojeti, da je ženska lahko poleg tega, da je mati tudi zelo uspešna na več nivojih svojega življenja. In otrok ni in ne sme biti nobena ovira. Ovira je samo, če ga sami tako dojemamo. In ja, MENI je moj otrok nekaj najlepšega kar se mi je zgodilo, MENI, kaj pa je tebi pa je tvoja osebna stvar in tukaj je bilo vprašanje zakaj imeti in želeti otroka. In to sem napisala.
Zakaj pa mene osebno prizadene, ker žališ otroke? Ja to bi pa žal dojela le takrat, ko bi bila mati, ker sicer ne moreš. In brez zamere, ampak to kar si ti napisala, je žaljenje brez primere, tako mater kot otrok, pa zaradi mene lahko pišeš tukaj cele spise.
Ti si si v glavo zabila, da ko ženska enkrat postane mati, da je to tudi vrhunec njenega življenja in dlje od tega ni sposobna. Otroke dojemaš kot neko oviro in kot nekaj kar je odveč. Jaz pa ti iz izkušnje povem, da ni zmeraj tako. Tako kot meni lahko nekdo iz izkušnje pove, da je v svojem življenju lahko srečen tudi brez otrok in mi na kraj pamti ne pade, da mu nabijam, kako to ni mogoče in da ga dajem v nek kalup, ki sem ga sama ustvarila v svoji glavi.
Če si pa ti osebno prizadeta in jezna na ljudi, kateri te obsojajo, ker nočeš otrok in če si res toliko inteligentna kot navajaš, potem svojo inteligenco pokaži in dokaži, da živiš polno življenje. Sicer ti tega ni treba, ampak očitno se tebi da in si želiš. Meni se ne da in nikomur ne bom vcepljala v glavo, da sem jaz bolj srečna od njega in da so moji vrhunci v življenju večji. Ne, moje življenje je moje in kar mene osrečuje ni nujno, da bo koga drugega.
Ko pa ti pišeš, da so otroci egocentrični vreščači, potem pa še napišeš, da imaš veliko opravka z otroci, mi pove, da kljub temu nimaš pojma o otrocih. Preberi še enkrat svoje poste in boš iz njih razbrala veliko egocentričnega vreščanja. Upam, da vsaj sebe lahko prenašaš.
Tale debata je pa malo zašla 🙁
Mopsy, jaz ti otrok ne vsiljujem. Živi po svoje. Tako bo najbolje. Verjamem, da se dobro počutiš in da ne potrebuješ ničesar. Imaš pač take vrednote in krog prijateljev, ki jih spoštuje. In če se sama v redu počutiš, lahko rečem le SUPER in tako naprej.
Moja izkušnja (ni nujno, da je edina zveličavna) je taka, da sem se za otroke odločila nagonsko. Grda jaz 🙂 in ne boš verjela, ampak ob malih veliko bolje spoznavam sebe, kot bi to storila na kakšni terapiji. Nobenih bližnjic in verjemi prav nič enostavno ni. Nenehno se spoznavam in se ukvarjam sama s seboj. In je velikokrat težko in ja naporno. Porod nikomur ne opisujem kot nekaj najlepšega, ker to ni, kakor niso druge reči v življenju.
Treba se je s tem soočit. Kakor ima vsaka stvar svoj začetek in konec, ga ima tudi človek. Učimo se ob slabih in dobrih ljudeh. Ljudje se vsak dan rojevajo in umirajo. Rojevajo se v blagostanje in v revščino, morda vojno. Umirajo hitro, boleče, neopaženo, premladi. Večen krog življenja in smrti in izkušenj, ki nas bogatijo. Spoznamo, kje so naše korenine, da bolje razumemo svojo družino in vrednote, ki so nam jih privzgojili naši starši. Seveda, če pogledaš iz drugega gledišča, vidiš, da takšen svet (kot je sedaj) ne pelje nikamor, ampak recimo, da bi vsi razmišljali tako kot ti, ne bi bilo zgodovine, ne sanj, ne upanja.
Kaj pa bi in kako bi izgledal svet brez takšnih kot si ti in brez nas, brezvestnih razplojevalk in razplojevalcev? Tako imamo pa široko paleto idelanih, manj idelanih in takih, ki bi jih bilo najbolje izbrisati. Krivice se pa dogajajo in ljudje trpimo in kaj naj zdaj. Vedno je tako in bo dokler ne pridemo do konca. Če se bojiš plavati, je najbolje, da ostaneš na obali. Jaz bom definitivno plavala z ostalimi neumnimi ribicami 🙂 in prav je, da so vmes tudi pametnejše, ki vidijo dlje. Žal ne moremo biti vsi enaki. Jaz imam naprimer ogromno napak, strahov, frustracij pa sem vesela za vsak dan, ki ga preživim. In vesela sem, da je tudi s tabo tako. Razumeti je treba, da prav vsak od nas sestavlja svoj mozaik. Tvoje pisanje naprimer mi je dalo misliti. Takoj sem si rekla, da tvoje razmišljanje ni brezvezno, ampak zanimivo, precej pogumno za tale forum 🙂 čeprav v marsičem delim mnenje z mojimi predhodnicami.
Berem to že kar nekaj časa, pravzaprav sem šla to temo sprva brat za to, ker se mi je zdel že sam naslov teme- oprostite- do konca butast! Kakšno neumno vprašanje: zakaj imate si želite otroke? In kakšni potem neumni odgovori sledijo! To je isto,kakor da bi vprašal, zakaj imate radi solato.Hallo, tisoč in en razlog-enim je dobra, drugim je zanič, pa niti ne vedo, zakaj. Pač iz svojih osebnih prepričanj.. Sto ljudi, sto čudi pač. In ne, ne obsojam ljudi, ki nočejo otrok-lahko se osebno čudim, da jih ne premami, ampak obsojam jih pa ne. Včasih je bolje, da jih nekdo nima, kot pa tisti, ki jih imajo na vrat na nos, pa potem za njih ni dobro poskrbljeno na tak ali drugačen način. Po drugi strani me pa zmotijo take izjave kot so : da imaš otroke zato, ker je počil kondom-hallooo v dobi dostopa do vseh informacij nimaš možnosti zvedet, da obstajajo razne after tabletke? In da imaš otroka za to da te tip ne pusti? O bogi otrok! To je men višek neinteligence, sorry! Po drugi strani pa tud ni treba nakladat, kolk je materinstvo blabla bla(vse vemo, da pridejo tudi zelo težki in naporni trenutki,zakaj je potem toliko problemov na tem forumu-ampak še dobro da dobre stvari odtehtajo slabe).. Vse do svoje skrajnosti. Ja imam otroka, ker sem si ga želela, ker se imamo super kot družinica-boljše kot sem se prej imela sama-enostavno moj osebni pozitivni egoizem. Zanj lepo skrbim, poleg tega mi pa na pamet ne pride, da bi imela še enega, ker bi me to trenutko ustavljalo pri karieri. Iz materinstva ne delam cele filozofske znanosti in nikomur ne vsiljujem svojega mnenja, zakaj bi moral imeti otroke in zakaj ne. Prav briga me, zakaj mopsy in podobne nočete met otrok. Jaz jih mam zato, ker mi je tko lepš. Pa mi na pamet ne pride filozofirat pa razmišljat o smislu tega in onega, ker v življenju so določene stvari lahko tudi brez nekega razumsko utemeljenega smisla. Zakaj bi pa morala zdej poglabljat v to, zakaj je SMISELNO imet otroke-so pač vrednote ljudi različne. Ali pa v to, da kaj sem doprinesla svetu s svojim “razplodom”. Ja kaj si pa ti osebno Mopsy prinesla s svojo pojavo torej? Da tukaj težiš tistim, ki imajo drugačen pogled na stvari, da jih delaš manj vredne in etikiraš z manj inteligentnimi. Tisočkrat ti je bilo že povedano, da te nobeden ne obsoja, ker NOČEŠ imet otrok, problem je v tem, ker svoje mnenje na tak način vsiljuješ tistim, ki jih imajo in jih hočeš prepričat, da so nori in celo manj inteligentni, ker ne živijo tako kot ti. In pri tem si že tako zoprna in težka, da je joj.. Tvoj problem, zakaj ti ne želiš imet otrok-ok jih pač nočeš. Koga misliš, da sploh briga tvoj pogled na svet in to tak, da zraven daješ v nič tiste, ki so si otroke želeli? Saj te nobeden ne prosi, da jih moraš razumet. Če si tako inteligentna, potem najbrž veš, da obstajata 2 vrsti inteligence:ena umska in druga čustvena. Tvoje hvale o umski inteligenci so več kot očitne, kar hočeš dokazat tudi s svojim izrazoslovjem, kar se pa tiče čustvene inteligence, jo imaš pa na psu. Ker se ne znaš postavit na nivo drugih, oziroma drugače mislečih, na nivo vseh slojev. S takimi ljudmi je nemogoče timsko delat, oziroma delat v službi in jih niti nobeden ne mara kaj preveč. No saj, potem imate pa čas razmišljat o takih bednih stvareh kot o tem, kaj vse je brez veze na tem svetu. Meni se v življenju tolk dogaja, da take traparije res nimam časa razmišljat in niti nimam namena-se imam preveč fino. In odraz tvoje samooklicane inteligence ni v tem, da nimaš otrok, ker je tvoja inteligenca 1.bolj samooklicana iz tvojega osebnega prepričanaja, da si za to bolj pametna kot vsi po vrsti, ker se ti zdi rojevanje brez vezno, zraven pa že prav težiš in kot drugo si že si že kdaj slišala za Vlasto Nussdorfer, zelo uspešno pravnico in generalno državno tožilko?!?! No, naj vsaj ostalim povem, ker Mopsy sigurno to ve(haha), da je imela gospa med študijem !3! otroke in da je zgradila krasno kariero, po vrhu vsega je pa še rekla, da je eden imzed kjučev njenega uspeha ravno v tem, da je imela otroke med študijem, da po tem, ko je gradila kariero, je imela več časa samo za to, ker so bili otroci že bolj samostojni-med tem so pa njeni kolegi,sošolci iz faksa previjal male dojenčke,ker so bili prepričani, da je potrebno imet otroke po faksu-služba,stanovanje in blablabla. In to je inteligenca,draga moja: v prvi vrsti sploh bit tolk inteligenten (umsko), da doštudiraš pravo na sploh potem pa še s 3 otroci povrh in da znaš tako kombinirat materinstvo z otroci, da zgradiš tako lepo in uspešno kariero. Po drugi strani ima pa tolk visoko čustveno inteligenco, da se zna spustit na nivo žrtev, ker veliko dela v dobrodelnosti in ne najeda že prav nasilno s svojim razmišljanjem o določeni osebni stvari in druge daje v nič. Tako da prosim, tukaj lahko nehamo..
Meni se zdi to debatiranje zakaj ima kdo otroke ali jih kdo nima brezveze. Vsak posameznik že ve zakaj jih nima ali ima in drugega to čisto nič ne bruga. Ne zdi se mi prav da nekateri trdijo da z tem ko nimaš otroka nevem kaj vse zamujaš ali ravno nasprotno da z otrokm ki ga imaš zamujaš druge stvari. Ene pač veseli to ene drugo in vsak si riše svojo pot, kot si on želi. Za nekoga, ki ima otroka je lahko to nevem kaj lepega za nekoga drugega pač ne. Eni želijo to drugi drugo. Nimam pravice nikogar obsojat, niti drugi mene. Če nimaš otrok pa še ne pomeni da nimaš razvite čustvenosti ali karkoli drugega. Mogoče imam čustvenost razvito bolj od marsikoga, pa še to ne pomeni da moram imeti otroke. Prav tako ima lahko nekdo z otroki nerazvito čustvenost. Ne more se ljudi deliti na tiste z otroki in tiste brez otrok ali kaj eni ali druge zamujajo.
Lorin a tvoj post leti nam da bi se o tem dalo dabatirat? Jaz si ne msilim da sem najbolj inteligentna niti nikdar ne bom. Se pa ves čas učim, da sem kaj bolj pametna in kaj več vem. Nekateri otroci rabijo psihiloge nekateri psihiatre. Če se pri otroku predvideva kakršna koli zloraba se tega najprej pelje do psihologa in ta ugotovi če je res ali ne. Šele potem je na vrsti psihiater. Psihiater predpiše zdravila psiholog pa ne sme, sem slišala da ne sme.
Lahko trdim, da so palačinke boljše od čokolade, če pa čokolade še nisem poskusila? Ne, ne morem. Lahko pa zaradi trme in zato, ker vsi trdijo, da je čokolada boljša, še bolj vztrajam pri tem, da je meni boljša palačinka. Škoda, če je ne poskusiš, potem res ne veš. Je pa tako, da vsi, ki otroke imamo, smo bili nekoč tudi brez njih in lahko primerjamo. Tisti, ki jih (še) nimajo, pa pač ne. In pika!
Ja ampak če si jih ne želiš je drugo. Zakaj bi jih imela samo zato da bi potem videla kako je? če jih nočem jih nočem in v tem ne vidim nič slabega. Če nekomu ne diši zelenjava je ne je in ga nišče ne more prisilit. Pa tudi če je noče niti probat ne verjamem da bi mu potem bila dobra. Meni se to zdi malo nora primerjava. Saj sem že videla druge otroke in vem kakšni so ampak si jih ne želim. Neumno je trditi da z tem kaj zamujam. JIh nočem pa pika. Kaj če pa se komu zdi, kaj vse ti zamujaš ker imaš otroka? Tebi se to ne zdi, meni pa se ne zdi da kaj zamujam ker ga nimam.
Naj še jaz dodam svoje mnenje:Vsako naše dejanje je egoistično, četudi se skriva pod krinko čistega altruizma; delamo dobro, ker se potem počutimo dobro, vredno in to je zdravo. Ljubeča skrb zase (v dušnem smislu) je temelj zdrave, samozavestne osebnosti in le taka lahko pripomore k lepšim človeškim odnosom. Šele ko ljubimo sebe lahko ljubimo sočloveka. Otroke imam zato, ker želim dajati in deliti svojo ljubezen in obogatiti partnerski odnos. Imam pa prijatelje-pare, ki zelo lepo in izpolnjeno živijo brez otrok po svoji zavestni odločitvi.Zato menim, da se je dobro spraševati, kaj si resnično želimo, kaj je resnično našega, dušnega, ne glede na vplive in pritiske okolja. In vsem, ki se sprašujete, iščete, raziskujete, priporočam knjigo Alenke Rebula: Blagor ženskam. Mene je zelo ganila.
Vse dobro!
Spoštujem tako predane mame kot tudi ženske, ki se zavestno odločijo, da iz tega ali onega razloga ne bodo imele otrok. Me pa jezijo ženske, ki si omislijo otroke (tudi zaradi pritiskov družbe), a jih potem naprtijo drugim (v finančnem ali vzgojnem smislu) in ni jih tako malo. Sama prej nikoli nisem čutila posebnih nagnjenj do otrok; nisem se raznežila ob pogledu nanje in celo odveč mi je bilo, da so mi včasih porinili v roke kakšnega dojenčka ali da sem dalj časa gledala kakšnega sitnega malčka, da o “nevzgojenih mulcih” niti ne govorim. Ko pa sem sama postala mamica najlepšega, najbolj ljubkega in ah in oh fantka … se je moj način razmišljanja obrnil za 180 stopinj. Tudi sama sem bila presenečena nad seboj. Mogoče se sliši patetično, a otrok se mi zdi eden od poglavitnih smislov mojega življenja, nikakor pa ne edini.