+1

Ne govorim o porokah zaradi napredovanja po družbeni lestvici in pridobitvi potnega lista, ampak iz ljubezni.

Če se revna ženska poroči z bogatašem, je zaradi patriarhalne družbe to sprejemljivejše kot obratno. Ženska s poroko “navzdol” tvega neprimerno več kot moški. To je dejstvo.
Pri nas je bivši sistem te “nesprejemljive” preskoke nekoliko zabrisal, kar je dobro, se pa bojim, da se zavedanje o družbenih razredih mogoče spet krepi.

Onasis je začel svojo pot tako, da je ponudil tržišču takrat kontraverzne cigarete za ženske in za promocijo uporabil takratno svojo ljubico.

Tudi se ni branil poročiti s 17 letno hčerko grškega tajkuna.. in kasneje z Jackie O. Pot milijonarjev namreč ni premočrtna. Vmes kdaj bankrotirajo.

Vendar, ker je svet pretežno Patriarhalen, se viri in moč pretežno kopičijo v rokah moških (glej število žensk v parlamentu, na ministrskih mestih in seveda vodilnih mestih). Vse tri monoteistične vere že v osnovi ne dopuščajo glasu ženski (nima moškega kaj “podučevati”).

Malce podobno situacija kot z Židi. Ni jim bilo dovoljeno opravljati nobenega obrtniškega poklica, zato so lahko postajali zgolj bankirnji (kristjanom ni dovoljeno posojati denarja in za to zahtevati obresti – nekaj kar so danes gladko vsi pozabili) in zdravniki.
Potem so jih Nacisti obtožili, da so “zasedli” omenjene poklice.. logično, drugih sploh niso smeli opravljati!

Ker torej ženske nimajo po svetu ne moči, ne bogastva.. bo posledično izgledalo, kot da se le one poročajo “navzgor”.
V sodobnem zahodnem svetu, kjer se ženskam vsaj teoretično dopušča enakopravnost, ni pa niti teoretično še dosežena (tudi v Skandinaviji še ne), pa je posledično možno tudi moškim poročanje “navzgor”. Razne CEO, katerih partnerji ostanejo doma z otroci.

Zgodovinsko gledano je potrebno tako gledati aristokracijo. Že v Rimskem imperiju so imele ženske iz plemenitih družin dokaj “moške” pravice in so svoje premoženje zadržale tudi po ločitvi. Pač vpliv in moč družine.
Pa tudi kasneje so razni ubobožani plemiči radi poročali nouveau-riche dedinje..

To je taktika obeh spolov.. če jim je pač v osnovi v partnerstvu največ do materialnih virov.
Vsem ljudem pa je skupno to, da si želijo prav VIROV.. samo viri so lahko zelo različni. Od omenjenih materialnih, do inteligence (humorja), izobrazbe itd.

To nima nobene zveze z družbenimi razredi, ima pa zelo veliko zveze z moralnimi vrednotami.
Ne vleci socializma iz smeti, ker je marsikatera ženska tudi takrat zelo pogledala komu se je vrgla v naročje. 😉

Onasis je začel svojo pot tako, da je ponudil tržišču takrat kontraverzne cigarete za ženske in za promocijo uporabil takratno svojo ljubico.

Tudi se ni branil poročiti s 17 letno hčerko grškega tajkuna.. in kasneje z Jackie O. Pot milijonarjev namreč ni premočrtna. Vmes kdaj bankrotirajo.

Vendar, ker je svet pretežno Patriarhalen, se viri in moč pretežno kopičijo v rokah moških (glej število žensk v parlamentu, na ministrskih mestih in seveda vodilnih mestih). Vse tri monoteistične vere že v osnovi ne dopuščajo glasu ženski (nima moškega kaj “podučevati”).

Malce podobno situacija kot z Židi. Ni jim bilo dovoljeno opravljati nobenega obrtniškega poklica, zato so lahko postajali zgolj bankirnji (kristjanom ni dovoljeno posojati denarja in za to zahtevati obresti – nekaj kar so danes gladko vsi pozabili) in zdravniki.
Potem so jih Nacisti obtožili, da so “zasedli” omenjene poklice.. logično, drugih sploh niso smeli opravljati!

Ker torej ženske nimajo po svetu ne moči, ne bogastva.. bo posledično izgledalo, kot da se le one poročajo “navzgor”.
V sodobnem zahodnem svetu, kjer se ženskam vsaj teoretično dopušča enakopravnost, ni pa niti teoretično še dosežena (tudi v Skandinaviji še ne), pa je posledično možno tudi moškim poročanje “navzgor”. Razne CEO, katerih partnerji ostanejo doma z otroci.

Zgodovinsko gledano je potrebno tako gledati aristokracijo. Že v Rimskem imperiju so imele ženske iz plemenitih družin dokaj “moške” pravice in so svoje premoženje zadržale tudi po ločitvi. Pač vpliv in moč družine.
Pa tudi kasneje so razni ubobožani plemiči radi poročali nouveau-riche dedinje..

To je taktika obeh spolov.. če jim je pač v osnovi v partnerstvu največ do materialnih virov.
Vsem ljudem pa je skupno to, da si želijo prav VIROV.. samo viri so lahko zelo različni. Od omenjenih materialnih, do inteligence (humorja), izobrazbe itd.
[/quote]

Aha… Patriarhat pa to… :)))))))))
…pri vsem skupaj pa dejstvo, da je ženska prekinila kariero, ker je bila mati dvema ali trem otrokom in zaradi tega s kariero precej zastala, nima nobene zveze…

Hehe… kako to, da omenjaš enakopravnost, dimorfni ustroj osnovne celice družbe (družina, ata, mama, različne vloge) pa ne?
Enakopravnost po vsej sili z ignoriranjem dejstev se vedno tako ali drugače sprevrže v katastrofo, ker bo tako ena izmed strani vedno prikrajšana. Rešitev je liberalizacija. Zavreči je potrebno večino zakonov, ki na silo spreminjajo razmerja med spoloma in se zanesti predvsem na odločitve posameznikov.

Hehe… kako to, da omenjaš enakopravnost, dimorfni ustroj osnovne celice družbe (družina, ata, mama, različne vloge) pa ne?
Enakopravnost po vsej sili z ignoriranjem dejstev se vedno tako ali drugače sprevrže v katastrofo, ker bo tako ena izmed strani vedno prikrajšana. Rešitev je liberalizacija. Zavreči je potrebno večino zakonov, ki na silo spreminjajo razmerja med spoloma in se zanesti predvsem na odločitve posameznikov.
[/quote]

Enakopravnost ni enako: enakopravnost za vsako ceno.

Liberalizacija pomeni tudi konec monogmaije. Liberlani zakon je odprt zakon.. kar nekako ni ravno vaš cilj.

“Liberalizacijo” zahtevajo ponavadi podjetja, ki želijo monopol. Monogamijo. Torej moč “najmočnejšemu”.

Zanimivo tudi, da še pred stoletjem ni noben moški zahteval liberalizacije, ko je bil zakon napisan tako, da je vedno vse pripadalo njemu (otroci, lastnina..).. žena se je lahko samo pobrala.

Najprej opravičilo za moj post Žarni. Post je bil bolj za Stepni_Volk .

Stepni_Volk

Zakon, skupnost ni neka meta fizika, kjer bi govorili o kastah, družbeni lestvici, kalkulacijah, integralih, odvodih ali astronomiji. Zakon, skupnost je sodelovanje in ustvarjanje novega. Povsem enostavno. Če želiš, lahko na koncu govorimo, da damo skupaj npr. tekača in vojakinjo. Pa bomo odkrili še marsikaj, kar se bo izkazalo za prav, ali pa narobe. Bistvo vsega je, da v prostoru in času v katerem živimo obstajajo neke vrednote, nenapisana pravila, zakoni in pa tudi zakon narave. Moški je to kar je, ženska je to kar je. Oba sta super in oba imata tudi svoje pomanjkljivosti. Bistvo vsega je, da znata sodelovati in ustvarjati nekaj novega v okviru časa in prostora v katerem sobivata. Pri tem pa je pomembno tudi to, da se med seboj iskreno spoštujeta, da ne poskušata spreminjati drug drugega, z drugimi besedami, da ne manipulirata. Če zadeve ne tečejo, če ni napredka, je prav da se v sistemu v katerem sobivata nekaj spremeni. To poskušata narediti skupaj in na spoštljiv način, predvsem pa brez, da bi poskušali spreminjati drug drugega. Če se ta sistem v katerem bivata ne spremeni, je logično, da nekdo začne varati, drugi stokati, tretji jokati, manipulirati itn. Na koncu je edini možen izhod, da dva zdravo živita, da se razideta.
Zelo preprosto v teoriji. V praksi pa seveda ni tako. Dejanja tipa pomanjkanje pozornosti, družbene lestvice, pospravljanje itn. žal ne morejo odtehtati nekih dejanj, pa če govorimo o varanju, lažeh, naivnosti. Vse se začne pri nas samih, naprej pa je tako in samo toliko kolikor sami pustimo. Če varamo, varamo, če lažemo, lažemo, če krademo, krademo izbira je vedno naša. Hudič je le to, da se posledic po navadi ne zavedamo, kaj šele da bi jih sprejeli. Pa ne glede kaj in kdo je moški/ženska, kaj in kdo je patriarhat, razvita družba. Predvsem pri vsem skupaj pa je pomembno, da je v zakonu treba delati, tako na sebi, kot na zakonu. Zakon ni pravljica, kjer bi sadili rožice, se vzpenjali po družbenih lestvicah, tekli, se vojskovali ipd. Zakon tudi ni nek bav-bav ali pa da je vse težko in naporno.
Zakon je enostavno je ustvarjanje, sodelovanje in to skupaj. Ko pa se bo kdo spomnil kaj boljšega, bo pa pač nekaj novega in se bomo ljudje temu z lahkoto in veseljem prilagodili, saj nam bo ja boljše.

BTDT hvala ti!

Srečno!

Ne varamo vsi – tvoje travme so tvoje travme. Verjetno imaš prav – ostala boš sama, nihče ni primeren zate. V sebi nosiš ideal moškega, zvestega, iskrenega, zanesljivega, pridnega. Sneguljčica sindrom. Ampak realnost je drugačna. Žal. Ali pa na srečo. Pa da ne bo pomote – nikakor ne trdim, da je moj način življenja idealen. Je pa boljši kot marsikateri. Od prijateljev, ki jih poznam bolje, je cca 70% varalo ali so bili varani. Pa so preživeli, le eden se je ločil, ker ga je žena zapustila z drugim. Modus vivendi današnjega časa pač. Monogamija je produkt zaščite materialnih pravic družine, produkt judovsko-krščanske ideologije. Narava ima pa druge načrte….

Enakopravnost ni enako: enakopravnost za vsako ceno.

Liberalizacija pomeni tudi konec monogmaije. Liberlani zakon je odprt zakon.. kar nekako ni ravno vaš cilj.

“Liberalizacijo” zahtevajo ponavadi podjetja, ki želijo monopol. Monogamijo. Torej moč “najmočnejšemu”.

Zanimivo tudi, da še pred stoletjem ni noben moški zahteval liberalizacije, ko je bil zakon napisan tako, da je vedno vse pripadalo njemu (otroci, lastnina..).. žena se je lahko samo pobrala.
[/quote]

Moj cilj vsekakor ni monogamnost, ta je del naše družbe, ta je zahodno družbo pripeljala do razcveta, kar je sicer dobro, a moj cilj ni monogamnost. Moj cilj je spoštovanje vrednot, kakšne pa te so, sem pa že prevečkrat napisal. Zaradi mene je okoli mene lahko patriarhat, matriarhat, karkoli že, jaz pa bom svoje življenje živel tako, kot meni paše in v skladu z mojimi vrednotami. Liberalizacija trgov brez tehtnega premisleka, je korak k anarhiji. Vzdrževati je potrebno ravnotežje z najmanjšo možno stopnjo nadzora.
Sklepanja, na osnovi pomanjkljivih podatkov o nekom, so lahko tako zavajajoča, da za 180 stopinj odstopajo od realnega stanja.

Predlagam, da se vprašaš: Bo narava upravljala z mano (beri: bom suženj impulzov?) ali pa bom jaz upravljal s svojim življenjem in življenjem meni najdražjih ljudi.
Tudi termini “najdražji”, “ljubi”, “moja boljša polovica” ob varajočemu, ki jih izgovarja, izgubijo pomen v celoti. 😉

Outsider
Nobena sneguljcica nisem in prav nic ne sanjam princa na belem konju
Ne morem pa se zaljubit in ne padam pa na taksne moske kot si ti. Ker hvaliti se da imas doma zeno s katero si srecen, na skrivaj pa si dodatno hodis ego pumpat k razocaranim ljubicam?
Kaksen moski si?
Ti kar lazi se naprej sam sebi, zeni, otrokom, sorodstvu, ljubicam….
Ne , nisi srecen
Tudi jaz nisem srecna- imam pa vsaj cisto vest.
Lp

Če se partnerja spoštujeta.. in torej upoštevata tisto lepo zapisano bistvo partnerske ljubezni s strani Simone de Beauvoire: “Avtentična ljubezen je recipročno prepoznavanje dveh svobod”, potem ni potrebe po nobenih “nenapisnanih pravilih”.

Pravila vedno določajo manipulatroji, toliko bolj “nenapisana”. Pri tem bodo seveda na vliko opletali z družbenimi dogmami, kot:
– družina,
– tradicija,
– vrednote,
– (nenapisana) pravila,
– moški je moški (pripada mu, to kar si določi)
– itd.

Ne varanje, ne laž, ne kraja.. ni nujno “naša izbira”. Kje pa. V nerazvitem svetu ljudje kradejo, da sploh lahko preživijo. V avtoritativnih režimih, enako ljudje lažejo, da preživijo.
“Nisem Jud*”, ti je lahko rešilo življenje.. * – kjer lahko namesto Jud vstaviš drugo poljubno besedo: komunist, gay, protestant, protestirajoči (sem zgolj naključno mimoidoči) itd.
[img]https://i.pinimg.com/originals/69/07/7c/69077c2ff6267c7ed058def2cd1d33c3.png[/img]

“Naša izbira”, svobodna volja, je iluzija.. paradoks iz Biblije: Bog nam je dal prosto voljo, hkrati je vse že vnaprej določeno (ker je Bog tako določil)?!!?
[img]https://hateandanger.files.wordpress.com/2012/07/frank-zappa-the-illusion-of-freedom-will-continue-as-long-as-its-profitable-to-continue-the-illusion-at-the-point-where-the-illusion-becomes-too-expensive-to-maintain-they-will-just-tak.jpg[/img]

In.. NE, nikoli se ne “dela na zakoncu”. Pravico imamo spreminjati, torej delati, zgolj na samemu sebi, nikoli na drugemu. Poseganje in “delo na zakoncu”, v nebo vpije, da ste manipulatorski tip človeka, ki pač spreminja sovjo okolico, s tem tudi partnerja, namesto sebe.

Partnerstvo je, kot že tolikokrat ponovljeno: “Vsak dan ponovna zavestan odločitev, da s tem človekom še naprej soustvarjaš življenj”.

Zavesta odločitev ni zaradi dogem, pravil, zakonov.. temveč ker tako odkrito čutiš in si iskreno želiš. Pri čemer pa spošutješ tisto avtentično ljubezen in drug drugemu daješ svobodo.

Kot sem že zapisal, partnerstvo, ki bazira na temu, da oba partnerja presegata svoje omejitve, strahove, bojazni.. ima kam rasti..
Partnerstvo, ki pa je skupna limita strahov obeh, pa je zaprta stagnirajoča kletka. Ker ona ne zmore na morje in on ne v planine, sta ves čas doma?

Moj cilj vsekakor ni monogamnost, ta je del naše družbe, ta je zahodno družbo pripeljala do razcveta, kar je sicer dobro, a moj cilj ni monogamnost. Moj cilj je spoštovanje vrednot, kakšne pa te so, sem pa že prevečkrat napisal. Zaradi mene je okoli mene lahko patriarhat, matriarhat, karkoli že, jaz pa bom svoje življenje živel tako, kot meni paše in v skladu z mojimi vrednotami. Liberalizacija trgov brez tehtnega premisleka, je korak k anarhiji. Vzdrževati je potrebno ravnotežje z najmanjšo možno stopnjo nadzora.
Sklepanja, na osnovi pomanjkljivih podatkov o nekom, so lahko tako zavajajoča, da za 180 stopinj odstopajo od realnega stanja.
[/quote]

To je, vsaj zame, nekaj čisto popolno novega.. v vseh temah do sedaj sem imel vtis, da ravno obratno zagovarjate in vztrajate prav na monogamiji.
Ker, če monogamija ni vaš cillj, kako to, da svoji partnerki niste uspeli odpreti zakona?

Poliamorija je namreč, da se oba partnerja dobivata tudi z drugimi… vendar to tako kot pri Swingerjih, ne pomeni, da so to kar vsi po vrsti.. temveč tisti, ki so obema sprejemljivi. Partnerja so-odločata (samo, če eden ves čas vstraja na vetu, je to potem monogamija).

The Ethical slut: A Practical Guide to Polyamory, Open Relationships & Other Adventures, avtoric Dossie Easton and Janet Hardy, je knjiga, ki o tem govori.. in sem o njej že, kot tudi tem, da so v njej nasveti, ki delujejo tudi v monogamnih razmerjih: kako doseči iskrenost in odkritost.
V primeru poliamorije je to pač veliko težje.. ker se je potrebno spopasti z ljubosumjem, nesigurnostjo, svojim dejanskim dojemanjem lastne vrednsti.

Pa tudi o Sex at Dawn; ki vam je bila tako zelo kost v grlu, ker spodbija monogamijo in uveljavljene zakone, zapisane in nezapisane v družbi; sem tudi že.

win- win kombinacija traja, dokler ne izve prevarana žena.

Moj zakon je bil tudi brez pretresov, vse je štimalo, res da sva bila malo odtujena, vendar sva veliko predebatirala drugih, splošnih, družinskih, službenih stvari – lahko bi rekli, da sva padla v neko čudno navajenost iz zadovoljstvo s tem stanjem…vsaj zase lahko rečem, da nisem prav veliko pogrešala….dokler…me ni poklical njen mož in povedal, da se dogaja več, kot to, da sta le dobra prijatelja…v kar me je pač do tedaj mož “prepričeval” če sem bila ljubosumna.

Takrat se je vse obrnilo, zame, za njega. Zakaj je varal? Ker je bila ona pozorna do njega, ker sta imela ukradene trenutke, ko sta bila brez skrbi o kreditu, bajti, otrocih…samo ona dva in njuna skrivna zveza…na koncu ugotovitev: ne vem zakaj, ker sem mislil, da lahko traja tako naprej, da je doma lepo in med službo te še nekdo tam zunaj vabi, ti kuha kavico, se zate lepo uredi..te zapeljuje in si te močno želi…krasno, dokler traja.

To je, vsaj zame, nekaj čisto popolno novega.. v vseh temah do sedaj sem imel vtis, da ravno obratno zagovarjate in vztrajate prav na monogamiji.
Ker, če monogamija ni vaš cillj, kako to, da svoji partnerki niste uspeli odpreti zakona?

Poliamorija je namreč, da se oba partnerja dobivata tudi z drugimi… vendar to tako kot pri Swingerjih, ne pomeni, da so to kar vsi po vrsti.. temveč tisti, ki so obema sprejemljivi. Partnerja so-odločata (samo, če eden ves čas vstraja na vetu, je to potem monogamija).

The Ethical slut: A Practical Guide to Polyamory, Open Relationships & Other Adventures, avtoric Dossie Easton and Janet Hardy, je knjiga, ki o tem govori.. in sem o njej že, kot tudi tem, da so v njej nasveti, ki delujejo tudi v monogamnih razmerjih: kako doseči iskrenost in odkritost.
V primeru poliamorije je to pač veliko težje.. ker se je potrebno spopasti z ljubosumjem, nesigurnostjo, svojim dejanskim dojemanjem lastne vrednsti.

Pa tudi o Sex at Dawn; ki vam je bila tako zelo kost v grlu, ker spodbija monogamijo in uveljavljene zakone, zapisane in nezapisane v družbi; sem tudi že.
[/quote]

Govoriva o različnih stvareh. Sam se nikoli ne bi spustil v poliamorijo ali na kakršenkoli način sodeloval pri tem, a to še ne pomeni, da bi enako mnenje vsiljeval drugim. Si pa dovolim komentirati trditve drugih iz svojega zornega kota prav zaradi tega:
Kar sem do sedaj povedal je, da je monogamija temelj uspeha zahodne družbe in je kot taka postala družbena norma, vpisana tudi v zakone. Kot liberalec pa mislim, da ni s poliamorijo nič narobe, dokler se jo gredo drugi in mene ne tlačijo zraven.
Partnerka seveda ni prišla k meni z zahtevo po odpiranju zakona, ampak si ga je odprla kar sama, meni za hrbtom. Temu se reče prevara, kaj ne? Njena dejanja so temeljila na laži, manipulaciji in nespoštovanju.

Po navadi ne traja dolgo …

Zato, ker ste/so lažnivci in prevaranti. Ne znajo/te ceniti lojalnosti, zvestobe in prave ljubezni. Premalo ali nič čustvene inteligence in nič poguma, da končaš vezo, če do partnerja ne čutiš več nič.

Monogamija je itak fama, ki jo je sforsirala katoliška cerkev. Je nenaravno stanje in obremenjujoče za odnose med ljudmi. Nikogar si ne moreš lastiti in bolestno se vezati samo na eno osebo v življenju je popolnoma zgrešen koncept.

En malček zaostajaš… Bo treba na novo prevetriti dejstva.
V patriarhalni družbi otroci ostanejo očetu, prav tako tudi večji del premoženja. Bivša žena je upravičena le do vrnitve bale. Ponavadi se vrne v primarno družino in če se je ne usmili noben, praviloma precej starejši vdovec, tudi ostane tam do konca življenja.
Tako je v patriarhatu, kjer odgovornost za družino in njeno dobrobit nosi moški in ne žena.
No, tega pri nas ni že zelo dolgo. 😉