Dobro jutrooo!
kako ste kaj na ta pasje mrzli dan? Četrtek je že, jupi, še jutri, pa smo zmagal.
Ej, eno spremembo sem uvedla v svoji službi. Vsa leta se vozikam z lftom, no, sedaj do 3 nadstr. gor ali dol grem peš. Zadnjič sem se tako podjetno zagnala, da sem čist zadihana prilezla gor…. 🙂
Punce, mene kljub zanosu ob hujšanju in volji nekaj preganja. OK, shujšam, ……. čez 2 leti pa sem spet na 100 kilah…. Skratka, vprašanje – poznate koga, ki je res dobro shujšal in ostal suh? Jaz poznam le enega ex soseda, že 15 let je “zdržal”.

Zdravo punce!
Res ste pridne, pridno izgubljate kg, polne volje in energje. Bravo!!!
Operacija hernije je za mano, kg so še vedno tu, občutek imam, da še kakšen več kot prej, najbrž zato ker se nisem mogla nič gibat. Sicer se pa jutri zjutraj tehtam in bomo videli. Tistih 20 kg se moram znebiti že zaradi hrbtrnice, počasi bom začela z orbijem ( moram še pazit na križ) pa seveda na prehrano bo treba pazit.

lp

Živjo, stotka, bravo za operacijo, kako se počutiš? Kot vem, je okrevanje počasno, treba delat neke vaje in se zelo pazit? Poznam primer enega, ki je bil maratonec in je po operaciji moral opustiti tek. In vsakršno dvigovanje stvari.
Pazi nase in lP!

Jaz sem pa čisto brez volje in lačna.
Danes sem pojedla
Z: muslli z jogurtom
M: pomaranča
K: solata s kosom rženega kruha
zdaj sem pa takooo zaspana in bi kar kaj jedla ……….

Ciao punce…

spet se vam malo javljam…pa da vidimo…glede telovadbe sem kr pridna in telovadim vsaj vsak 2 dan včasih pa še več, tko da kr super. Včeraj sem bila na orbitreku 50 min, tako da sem danes malo utrujena, a jutri nadaljujem naprej…pa upamo da bomo še kej shujšali 🙂 prav fino mi je telovaditi na orbitreku..upam da bo pomagal pripeljati do željenega učinka
Mene je prav strah da me bo minilo, in bom kr naenkrat spet pojedla pol čokolade ali pa kekse…nevem no…najbolj me je strah ‘luštanja’…včasih se mi vmes tko zalušta nekaj sladkega!! Sem pa enkrat vmes pojedla košček torte ko smo imeli en rojstni dan…tako da zgleda da včasih se pa res lahko malo posladkamo a ne 🙂 nekako mislim da če se držiš neke prestroge diete da te potem lahko pa odnese ko prideš proti željeni teži in si privoščiš preveč…mogoče je res boljš da si vmes malo privoščimo. takrat ko sem prvič toliko shujšala nisem 6 mesecev pojedla nič sladkega…in nič se nisem pregrešila…mogoče me je zato potem čist odneslo..prvo kej sladkega, potem pizza pa spet pizza…pa tko hahhaha in se je seveda zopet nabralo.
Sedaj pijem tudi kr navadno vodo, prej sem pila vodo z okusom ki pa seveda vsebuje tudi sladkor…
Tehtanje še nimam,,,bom še počakala par dni, nočem se preveč tehtat k me je kr strah tistega dne ko se mi bo teža ustavila za nekaj časa …

punce…vztrajajmo skupaj…če nas pa kej vmes odnese in se posladkamo ali pa si prvoščimo kej bolj kaloričnega—nič hudega—naslednji dan je treba nadaljevati po programu :))

Jaz imam eno kolegico, ki je shujšala okoli 30 kg in vzdržuje težo že več kot 15 let. Hrani se pa po Montignacu. Že eno uro tuhtam, pa se pri najboljši volji ne morem spomniti nikogar drugega. Poznam sicer še nekaj takih, ki vztrajajo okoli 5 let in jim gre super, samo vprašanje, če jim je uspelo dokončno rešiti problem. Navsezadnje sem tudi sama držala težo 8 let, potem pa me je spet odneslo v prenajedanje. Po moje do konca življenja nimaš nekega trdnega zagotovila, da si ozdravljen, če gre za zasvojenost. Vedno moraš paziti nase.
Hja, vsi vemo, da ni veliko takih, ki jim po hujšanju uspe tudi dolgoročno obdržati težo, ampak da pa se. Definitivno! Legica, ti si samo to govori, da se da.

Glede omenjenega problema imam pa že narejen plan, da bom po koncu hujšanja prosila eno od prijateljic, tako najbolj direktno, da se vsake toliko dobiva na kavici in se iskreno pogovoriva, kako mi kaj gre, pa da me bo tudi vmes takoj dregnila, če se ji bo zdelo, da spet kaj mutim ali (bognedaj!) da se redim … Za moža namreč ne verjamem, da bi si upal. :))

Stotka, sem se vmes že spraševala, kje si in če so te morda poklicali na operacijo. Krasno, da je že za tabo in da si vse v redu prestala! 🙂
Zdaj te pa itak čaka najmanj dva tedna zdravilišča, kjer te bodo pošteno razmigali. Drži se!

Debeluška, super, da ti gre tako fajn. Jaz si sladkarij doma zaenkrat še ne upam privoščiti in sploh ne mislim na njih. Kadar sem kje na obisku, pa brez problema pojem kak kos peciva in si okoli tega sploh ne belim glave.

Današnji jedilnik:
1. Jogurt z žlico oreščkov
2. Polnozrnat kruh, cottage sir, jabolko
3. Pomaranča
4. Mongolska govedina s porom, riž in malo rezancev z zelenjavo, kumarična solata

Joj, res mi je žal, ker vas nekako ne uspem ujeti na forumu. Ko sem tu, nobene ni 🙁 In tako zgleda tole kot neko dopisovanje, napišem, odgovor dobim zvečer, preberem ga zjutraj, šmrk. No, kakorkoli, dost jamranja, vesela sem, da vas imam, da vas berem, da vas lahko kaj sprašujem itn.

Sladkanje – mislim, da se je treba sladkati. Resno. A ni po svoje najlažje nesladkati se? In dosti težje ustaviti se pri enem kosu? A to nas čaka kasneje, v real lifu po tem, ko bomo shujšale. Jaz se želim med tem hujšanjem navaditi se zmernega vsesplošnega jedenja. Vsega. Tudi sladkarij. In še drug vidik – zavestno sem se odločila, da moje hujšanje ne bo trpljenje. Jedla bom, sita bom. Pazila bom le KAJ jem in KDAJ jem. Zato seveda kile ne bodo kar letele dol, a rečmo, da zanjič hujšam (v to želim verjeti). Torej kam naj se mi mudi…

In takole, drage moje, sem včeraj kupila vlečeno polnozrnato (!) testo, posneto vipavsko skuto, light kislo smetano (porabila polovično količino kot nekoč), 1 van.sladkor in lepo naredila zavitek. Eden je bil torej skutni, drugi pa višnjev, kjer sem dala dve žlici prepraženih drobtin na maslu (ja, vem……a vsaj količina je bila zopet občutno zmanjšana) in žlico sladkorja in višnje.

In zvečer sem pojedla porcijo dušenega kilsega zelja in 2x koščka zavitka, njami. Torej, med nami, zadeva definitivno ni blazno okusna, mislim, da na rangu dobrih zavitkov od 1 (slabo) do 10 (dobro) bi bila tale moja tam nekje med 3 in 4 :-))) Ampak, sladica je bila in saj veste kako je to, vsega se privadiš. Če se navadiš na vodo, ti je vsak manj sladkan sok presladek. Če se navadiš na skromne napolsladke polnozrnate bio bio sladkarije so ti normalne premastne, presladke, pre xxxx.

Torej, sonček tule v LJ že kuka (izza stolpnice), svet je lep, uživajmo ga!

Lepo sončno obro jutro.
Prejle sem se stehtala in kot se mi je zdelo sem res malo gor dobila. In, ker sem sklenila, da se tehtam ob petkih, danes začnem z 102 kg .Zdaj sem polna volje in motivacije, ker vem, da gre tudi križ samo na bolje, pa še mož se trudi z hujšanjem in mu kar lepo uspeva.
Drugače je pa res treba najti drug način prehranjevanja in se ga navaditi, ker eno dieto držati ne vem..tri mesece potem pa misliti – zdaj mi je pa uspelo, super zdaj pa spet lahko jem kot prej..naka to ne gre. Sama sem prišla z ločevalno dieto iz 112 na 82kg te kg držala eno leto potem pa vsako leto tri, štiri kg gor in sem jeseni imela že 94 kg. Čez zimo pa sem dobila še vse ostalo.

Legica, Vanilka, hvala. Počutim se ok. malo me še boli samo to ni nič v primerjavi z prej. Čakajo me toplice ja. Pa doma moram veliko telovadit, hodit na sprehode….(zdrav. komisija. mi je sicer določila, da moram bit samo doma, razen k zdravniku lahko grem….)

lp
stotka

Razmišljam, glede sladkarij …
Če bi zdajle imela doma sveže spečen, še topel jabolčni zavitek, in bi si rekla, da lahko pojem en kos … Ja, gotovo bi mi bilo težko in bi se morala zelo boriti z željo po še enem … In potem še enem? Muke, ej!
Se zelo strinjam, Legica, da je še najlažje sploh ne jesti sladkarij in si prihraniti take dileme. Če si trdno odločen, da uni pralineji nikakor ne pridejo v poštev, jih sčasoma niti ne porajtaš več, tudi če ležijo na mizici pred televizorjem. Vsaj zame to velja. In ker si hočem čim bolj olajšat zadeve, se zaenkrat doma (in v službi) raje ne igram z ognjem.
Na obisku recimo je to nekoliko drugače: Na krožničku dobim pred sebe svoj kos, tako kot vsi drugi, ga počasi, z užitkom pojem in potem pozabim nanj. Tako ali tako se to zgodi mogoče enkrat na teden.
Zaenkrat je pri meni tako. Kaj pa čez nekaj časa, in real life?
No, jaz ne mislim nobene vrste hrane proglašat za svojega absolutnega sovražnika. Pod ‘joie de vivre’ za moje pojme spadajo tudi sladkarije. Tiste najboljše, ne dietne, sploh ni dvoma. Vprašanje pa je kdaj, kaj, koliko, kako, zakaj, v kakšnem kontekstu … To zadnje se mi zdi sploh pomembno. Če npr. že vnaprej vem, da si bom na nekem praznovanju v prijetni družbi privoščila pošten kos ene krasne domače torte, je to čisto nekaj drugega, kot če npr. zvečer po službi vsa lačna in zmatrana blodim po Mercatorju in potem impulzivno, kar v tri krasne kupim še dve na pol umetni kremšniti, pridem domov, še vedno v plašču in obuta pograbim vilico in ju zmečem vase v parih minutah, kar iz plastične pakunge.
Ja, bo treba zelo paziti nase …

Punce, vsem skrajno lep vikend! Uživajte!

Ja, Vanilka, se strinjam s tabo. Tud jaz ne kupujem sladkarij, če pa nekje na obisku dobim kos potice se je pa ne branim. je pač to moja večerja.

Tako ženske, en mesec je za nami 🙂 Sploh ni bilo tako hudo, priznam pa, da mi je v drugi polovici malo padla motivacija. Kljub temu grem dalje in upam, da ve z mano.
Običajno se tehtam v soboto, včeraj ni šlo, tako da sem se danes. Stopim na tehtnico – glej ga vraga, nič nisem shujšala. Nato sem se spomnila, da sem se vedno tehtala brez vsega, torej gola in še uro sem si vedno snela. Ok, slečem hlačke in spodnjo majčko ter snemem uro in s tem je šlo dol 0,3kg. Tak da sem postala majčkeno boljše volje, ker -0,3 pa je le 😀 Kaka trola boste rekle, ampak boljše čist malo kot nič 🙂

Če zdaj potegnem črto pod januar, je bilo skupaj -2,9kg. Naj nam uspeva tudi v februarju!!!

V naslednjem januarju pa smo lahko že čudovito vitke, je tak???

O, seveda! 🙂 Celo čist nič je boljše, kot pa da gre gor. Pri meni je bil zadnje mesece trend tak, da je šla teža samo gor in gor … In če se ne bi zbrihtala, bi bilo lahko tudi v januarju tako: 5 kil gor namesto 5 kil dol. Prav lahko bi torej danes imela 10 kil več, kot jih imam. 😀
Sicer pa bom 4-tedenski obračun delala jutri.

Včeraj je bilo pa bolj tako tako. Na večerji smo imeli prijatelje, in ne le, da sem jedla precej bolj pozno kot ponavadi, pojedla sem tudi precej več kot bi mi bilo treba. In še za telovadbo mi je zmanjkalo časa. Skratka, šmorn. Ampak gremo danes naprej.

Kako ste kaj ve?

Spostovane gospe.
Pri svojih 173 sem imela dolgo casa 86 kg, zdaj pa ze 11 let 63. Mogoce lahko pomagam s kaksnim nasvetom.

Kilogrami, pozdravljena.
Mislim da bi vsaka tu gor z veseljem prebrala tvojo zgodbo, ki bi nam dala vzpodbudo in zalet za naprej. Taki zgledi nam dajo vedet, da se da, če je volja, trma in vestnost.
Prosim če nam pomagaš 🙂 .
Kako si začela, koliko telovadbe, kakšne, kakšna hrana (štetje kalorij? 3md? ……)
Če že toliko časa držiš te kile potem, nisi hujšala ampak temeljito spremenila način življenja.
Vsa čast ti. Bravo

LP
Stotka

Evo, punce, mesec je res okoli, kaj pravi tehnica? In kaj pravi počutje?

Moja bilanca: minus 4,5 kg; ITM 30,64 (začetni 32,3), počutje carsko. Imam občutek, da delam nekaj zase, na sebi in da nekako mi gre. Pa mogoče niti ne v kilah (s kakšno dieto bi bil izkupiček boljši), ampak v spreminjanju preh.navad in rekreacije. Dejansko imam sedaj cca 4 obroke, ne nažiram se več, jem več zelenjave (sadja sem že prej veliko), ponoči spim in ne jem (no, včasih ob 5h zjutraj, a ne sladkarij).

Kako ste ve??

Jaz bi lahko v bistvu kar prepisala tale komentar. Moja bilanca je pa taka:
4. januarja sem imela 90,8 kg, danes zjutraj pa minus 5,4 kg = 85,4 kg in ITM 31,4.
Zadovoljna sem. 🙂

No, Vanilka, si se oz. se boš kaj nagradila?
Jaz sem si včeraj kupila eno lepo krilo. Velikost 46. Lahko bi bilo mal šriše, ampak računam, da bom jaz kmalu spet mal ožja :-))

O, :D, lepo ponosno nosi to krilo, Legica!
Po pravici povedano, jaz nisem niti pomislila, da bi se nagradila. Veš kaj, pa bi se res lahko!
Mislim, da si bom kupila kako orhidejo ali kaj podobnega, kar me bo spominjalo na to prvo malo zmago. 🙂
Z največjim veseljem bi si sicer kupila kaj lepega za oblečt, ampak kaj ko mi pri teh kilah in postavi nič ne paše. Zadnjič nisem našla ničesar zase, čeprav sem obletala kar nekaj trgovin, in sem bila potem samo žalostna. No ja, mogoče naslednji mesec.

Ej, pošteno, na kaj prvo pomisliš, ko slišiš besedo “malo se nagraditi” ?

Orhideja?
Predstava?
Oblačilo?
Masaža itn?

Torej, jaz prvo pomislim na…….. SLADKARIJE :-))) Jap, če si priden, nagradi se s tortico. Ali pa kakšno dobro hranco. Evo, to so pa ti prehranjevalni vzorci, ugrajeni direktno v možgane, od otroštva dalje.

Torej, ko bo prišlo poletje in bo mene pobiralo kot upam da bo kmalu tudi tale sneg, imam precejšnje športnorekreativne cilje, ki se bodo končali v septembru z nekim podvigom. O njem razmišljam že eno leto (kaj je, vam povem kasneje). Enostavno ga hočem uresničiti, pa če tudi skoraj dušo izdihnem. Da mi bo to uspelo, moram prvo shujšati, potem še bolj intenzivno trenirati. In sedaj to izvajam, časa imam še 8 mes.
Človek lahko sanja, a ne. In ima cilje, take, visokoleteče. Kaj naj nas pa drugega pokonci drži .-)