by Linda Ann Henry
Print this poem
Email this poem

There is not much time,
To hold you close
I will remember you my baby,
I love the most.

You have my hair and eyes
I hope you can realize,
Baby of mine
I made you with love
I must give you your wings
So you can fly through the sky
Into the arms of another mother
One who will keep you safe from harm
Please do not cry.

As I let you go
Baby of mine
I need you so
In your heart you will stay
You will never be far away

© by Linda Ann Henry
Do You Remember Me
The People’s Poet

Lepo.
Vedno znova pa me presune Predinova pesem Ne mine niti dan. Mislim, da sem jo enkrat že napisala sem na ta forum.
Včasih prav začutim potrebo, da jo MORAM poslušati, čeprav že vnaprej vem, da bom jokala kot nora. Občudujem ga (Predina), da je to pesem napisal pokojnemu očetu in jo zmore zapeti v živo na koncertih. Kadar grem na njegov koncert, vedno s strahom čakam, kdaj jo bo zapel, saj potem vsi buljijo vame, ko tako jokam. Besedilo pa – kot bi povzel tisto, kar čutim in razmišljam… Zato imam tako rada to pesem, hkrati pa me je strah občutkov, ki se ob njej porajajo.

NE MINE NITI DAN

Veš, da ne mine niti dan
Ko si želim vsaj sredi sanj
Da bi znal na drugi svet
Poslat poljub in par besed
In če bi bil tak dedek Mraz
Ki bi znal vrteti čas
Bi ga zavrtel nazaj
In te vrnil spet med nas
Dal bi ti srce
Da bi bilo za oba
In potem bi te zbudil
In potem bi te objel
In stisnil k sebi

In veš, da mi bo vedno žal
Da ti nikdar nisem znal ne pokazat ne priznat
Kako zelo imam te rad

Veš, če bi bil vsaj čarodej
Božji bič, radirka mej
Ključ za vrata večne ječe
Krojač usode, škarje sreče
Dal bi ti srce
Da bi bilo za oba
In potem bi te zbudil
In potem bi te objel
In stisnil k sebi

In veš, da mi bo vedno žal
Da ti nikdar nisem znal
Ne pokazat ne priznat
Kako zelo imam te rad…

Zoran Predin