Za kaj naj živi gej?
Kakorkoli obrneš tvoje ali moje besede je rezultat vedno enak pa čeprav tega nočeš priznat oz. ne vidiš.”Naša družba ni zrela, da sprejme homoseksualnost”
Če pa že ti tako praviš potem pa je res tako, nasploh višek intelegence pri tebi, ti že kipi.
Žal je pa tako, da ne vidim v prihodnost. Za sedanjost sem pa zelo prepričan.
pa lep dan še naprej,
jaz se tudi strinjam s to izjavo. na žalost je res tako. pa naša družba ne le, da ni zrela, da sprejme homoseksualnost, tudi razne bolezni ne sprejema, pa drugačne načine življenja in podobno. pravzaprav se mi zdi … da naša družba več ničesar ne more sprejeti (sploh ne dobrih stvari), razen vseh tistih, ki jim gre slabo, da se potem naslajajo ‘drugim gre slabše, kot meni’.
M@trica,nikomur se ne slinim,kot kakšen pes.Vprašaj se,kdo se slini gejem?Jaz sigurno ne!
Štekaš?
Sicer pa,gejevstvo ni nekaj,na kar bi človek sam lahko bil ponosen.
Če nekdo vse svoje življenje se boji reakcije na svojo napačno spolno usmirjenost,pomeni,da nekaj le ni čisto prav.
Hetero je normalna kombinacija dveh,homo je odklon.Zakaj se čudite,če nekomu,ki je hetero ni naklonjen homoseksualni zvezi?Kje pa piše,da je vse normalno,fensi,moderno,s časom naprej,ko gre za stvari na temo homoseksualnosti?
Mene osebno ne bo nihče prepričal,da je biti homoseksualec nekaj najbolj naravnega ali celo zaželjenega.
Moški in ženska = DA
Moški in moški = NE
Kako neverjetno primitivni komentarji na forumu, ki je s svojim imenom toliko obetal.
Zanima me, kdaj so se homofob, lolika in njima podobni odločili, da bodo heteroseksualni? Kako so to odločitev sprejeli? Je bila težka? So dolgo tehtali?
Zakaj sploh mislijo, da jih kdo prepričuje v karkoli? Se res čutijo tako pomembne, da bi se kdo spustil v njihovo greznico in jih tam celo prepričeval?
Beda njihovega duha je neizmerna… k sreči pa jih to očitno ne boli. Bebec itak ne ve.
M@trica briga me Pavlov refleks.
Brigajo me pedri in ritopikeci.Vozite vlakce in se šlepajte magari okoli LJ ali MB.Briga me!
Amiot nikoli ni bilo dileme o moji spolni usmirjenosti.
Kaj si pa že kot mulc zijal za fantki,bi pa za kakšno lepo punco pogledal!Zdaj se ti pa maščuje,ko ni nobene,ki bi te pobožala in pocrkljala.Saj bi se večini naježila koža,ko bi pomislila s kom ima opravka!
To je isto,kot da me zamika,da bi v trgovini s police ukradla čokolado.V naslednjem hipu si bom rekla prepovedano,da me ne dobijo in kaznujejo,pa še osramočena bom.
Dovolil si svojemu umu izpolniti tisto,za kar si v začetku vedel,da je to odklon.Imaš srečo,da ti ni bilo treba to razlagat staršem.Bila bi sigurno zelo razočarana.Morda bi se ti odpovedala,tako pa sta žal prej umrla.
Zaradi mene si lahko sam,lahko si dobiš karkoli (mogoče te še kdo hoče in ti bo nudil tisto o čemer fantaziraš) ali pa greš kam češ.
Zavedaj se tega,da na splošno ste homoseksualci takoj za pedofili in ne vem katerimi še kaj.
V RKC ničesar od tega ne manjka.
Pa dobro, a se te “lolike bolike” res ne da blokirat? Saj, če človek, ki je v stiski ne bi razmišljal o samomoru, bi po pogovoru z njo verjetno pomislil tudi na to. Jezus, človek rabi pozitivne misli, da se izkoplje iz tega in ne nekoga, ki ga tišči še globlje.
Armiot, ne preziram homoseksualcev, niti me ne bi motilo, če bi moj prijatelj to bil. Priznam, da bi me zmotilo, če bi v moji družbi dva istospolna partnerja preveč tiščala skupaj. Vendar me moti tudi, če počne to heteroseksualni par…
Glavo gor, le sprejeti in vzljubiti se je potrebno.
Najprej iskrene čestitke, za pogum, zrelost in iskrenost, ki si jih pokazal s tem, ko si se odločil zaupati svojo stisko na forumu in spregovoriti o svojem življenju. Vedno sem bila mnenja, da je osebam, ki so (ste) istospolno usmerjene(i) zelo težko. Da morajo(morate) biti zelo močne osebe, da lahko krmilijo(te) skozi življenje, ki jim je zaradi družbe, ki jih obkroža, pogosto vse prej kot z rožicami postlano-če uporabim evfemizem. Družba, ki se hvali z visoko stopnjo razvitosti, zelo hitro pade na izpitu iz sprejemanja drugačnosti, sprejetja nečesa, kar je tako različno od norm, ki jih je sama postavila.
Če pogledaš z druge perspektive, Amiot lahko vidiš, da imajo pravzaprav velike težave osebe, ki tega ne sprejmejo, ki ne sprejmejo istospolno usmerjenosti, ne pa ti, ki si to uspel pri sebi sprejeti in se tega ne sramuješ. Lahko si ponosen sam nase in na svojo pot, kajti če pogledaš objektivna dejstva: pri 30 tih izobrazba, služba, samostojno in neodvisno življenje, …to niso malenkosti in marsikdo tega ne uspe nikoli doseči, pa nima “dodatnih” težav v obliki nestrpnosti.
To je bilo za uvod:)
Iskrene čestitke in kapo dol pred tabo. Se ne spoznam, mislim pa, da se nekdo, ki ima družino, otroke, ženo, sočasno pa na skrivaj živi svojo istospolno usmerjenost v celoti ne sprejema, oziroma ne sprejema svoje usmerjenosti. Morda se motim, zato sem rekla, da se ne spoznam, to je samo moj pogled.
Biti zvest sebi zahteva veliko poguma in so osebe, ki to naredijo in osebe, ki zaradi različnih okoliščin, razlogov, tega ne storijo. Ne obsojam nikogar, želim poudariti samo to, da živeti tako, da si zvest samemu sebi, zelo pogosto ni najbolj preprosto.
Ne poznam recepta, kako premagati depresijo. Sem pa mnenja, da je tvoja prednost v tem, da se tega zavedaš, si priznaš, sedaj je pa pred teboj samo še pot, kako se izvleči iz njenega primeža. Prepričana sem, da se da, potrebno bo verjetno veliko volje, truda, si pa vsekakor na dobri poti, saj si že ogromno dosegel in če si prišel do sem, potem zmoreš tudi to. Iztrgal se boš iz prijema depresije, saj te čaka še veliko lepega in brezveze bi se bilo udati ali dopustiti, da ona premaga tebe, kajne?
Vsak si najde svoj način, kako iz sebe dati to, kar ga teži. Eni pišejo, drugi rišejo, tretji se malo kregajo, četri “težijo” prijateljem, peti gredo na sprehod in premišljujejo…
Sanjarjenje je prva stopnička, premišljevanje je druga stopnička, ko nekaj ubesediš je že tretja stopnička, ko pa nekaj zapišeš, to je pa za moje pojme zelo visoka stopnička, saj zbrati misli v en zapis ni ravno enostavno. Amiot, vsekakor piši, tudi tukaj, če ti pomaga, ampak ne preveč osebno jemati kakšnih komentarjev, čeprav vem, da je težko, ampak vseen. So osebe, ki sprejmejo tvoj način življenja in so osebe, ki ga niso, ga ne in ga morda tudi nikoli ne bodo. In kaj potem? Oseb, ki te ne sprejmejo, verjetno ne želiš imeti v svojem krogu, v svoji družbi, kajne? Bodo pač pustile prostor osebam, ki te bodo sprejele. A ni to zelo preprosto?:)
Prepričana sem, da boš nekoč ( ne vem kdaj-zato pišem nekoč) našel osebo, ki jo boš ljubil in ki te bo ljubila nazaj. Če lahko malce obrnem na hec: tudi če si gej, s tem verjetno nisi izuzet iz
raznoraznih ljubezenskih tegob, trpljenj in radosti, ki so rezervirane za vse, ki se spogledujejo(mo) z ljubeznijo:) Tko da welcome into the club oseb, ki imajo takšne in drugačne težave pri iskanju ljubezni:)
Jaz bi rekla, da najprej spoznaj sebe, (morda še bolj, kot se že poznaš) in se prepusti življenju. Sama sem mnenja, da ima vse svoj razlog in namen, kar pomeni, da tudi oseba, ki ti je namenjena in ti njej, bo prišla v tvoj eživljenje v točno določenem trenutku, nič prej in nič kasneje. Zakaj je še ni? Ne vem, morda moraš prej še kaj narediti, kaj spremeniti, da jo boš pritegnil v svoje življenje?
Sebe se ne sramuješ in se sprejemaš takšnega, kot si. Štartaj od tukaj. To je največ, kar lahko vsak naredi zase. Se sprejme in je ponosen nase. Osebe, ki prepoznajo in cenijo takšen attitude, se ti bodo z veseljem pridružile, kar pomeni, da bodo z veseljem v tvoji družbi. Bodo pa to osebe, ki bodo na podobni stopnji zrelosti, kot si sam.
Jaz mislim, da nikomur ne dolguješ nikakršnega opravičila. Ničesar kriminalnega in kaznivega nisi storil, torej, čemu, bi se opravičeval? Všeč so ti osebe istega spola in kaj sedaj? Pa ja ni konec sveta zaradi tega, no?
Malce sem se razpisala, ker sem nekako želela preusmeriti zadnje poste malo na začetno temo.
@Aries, RDL in vsi (bilo vas je kar precej), ki ste pokazali razumevanje… ena VELIKA HVALA!!!
Že drugi večer ta teden preživljam pravi notranji pekel. Boli, zelo boli. Občutek popolne osamljenosti, brezupa… vem, da bo minilo, le ne verjamem.
Najlažje bi bilo končati vse skupaj. S to mislijo se borim že leta. Danes ne. Obljubim.
Lp
Amiot,
dobro, da se boriš in da se ne daš:) in da si opazil, da te tukaj velika večina podpira in ti želi vse dobro.
Veliko zelo dobrih nasvetov si dobil, moje mnenje je še vedno, da bi bilo dobro se komu razkriti. Verjamem, da ni najlažje, pa vendar, gotovo bi potem kar precej bremena odpadlo, počutil bi se lažje, bolj iskreno bi lahko komuniciral z ljudmi, odnosi s prijatelji (tistimi tapravimi, ki bi te razumeli, onih drugih pa itak ne rabiš v življenju) bi se izboljšali. Najbrž veliko tvoje osamljenosti izvira prav iz tega, da ljudje, ki so ti blizu, ne poznajo določenega dela tebe, kar povečuje razdaljo med vami. Tako bi se vsaj jaz počutila na tvojem mestu (nismo pa seveda vsi enaki).
Sprejeti samega sebe, takšnega kot si, in se ne ukvarjati s tistimi, ki te ne sprejemajo, je kar velika naloga za marsikoga od nas (pa naj gre za spolno usmerjenost ali kaj drugega:) Pa vendar, je vredno truda! Zelo verjetno je ravno depresija znak, da je v tvojem življenju, načinu mišljenja, potrebna določena sprememba, Aries ti je zelo dobro napisala. Saj veš kako pravijo, pomagaj si sam in bog ti bo pomagal;) torej naredi korak, kontaktiraj katero od društev, zaupaj se dobremu prijatelju, in spremembe bodo tu!
Amkiot,
poišči si strokovno pomoč. Psihiater, psiholog ali psihoterapevt.
Dokler ne boš imel nekoga, kateremu bi lahko zaupal svoje težave in ki te bo motiviral ali ti predpisal ustrezno zdravljenje (za depresijo, recimo), toliko časa boš lovil lastni rep.
A ni škoda, no, toliko si ustvaril v življenju, ki ga zdaj nočeš živet v barvah??!
Pisanje na med-over.net je le 1. korak, ne moremo te mi vleč ven iz dreka, ko boš imel trenutke slabosti – za kaj takega enostavno nismo specializirani.
Zakaj, torej, si ne poiščeš pomoči?
Ne da bi kogarkoli želel prepričevat, vendar me zanima kaj zate pomeni naravno?
Ker… kaj pa je drugega, kot naravno? So homoseksualnost ustvarili v laboratorijih? Tudi že v antiki?
P.S. Zakaj pa naj bi bilo zaželjeno? A resno verjameš, da bi se komurkoli dalo namenoma ukvarjat s predsodki okolice, družine, itd?
Rok skoda casa za take ljudi. Ce ti je do humanitarnih del, pojdi raje v kaksno drustvo pomagat, telim tukaj mentalnim zaosnatankom itak ni pomoci. To da so bili vcasih geji prisotni med rimljani, grki in se marsikje drugje in da to ni bila sramota itak ne vejo, smatrajo verjetno da je to se ena od Grimovih pravljic.