Za kaj naj živi gej?
Jaz sem že ven iz depre,ne grem tja kamor me eni pošiljate.Še nisem zrela za tja.
Če bi šla tja,bi šele bil hudič.Ko te enkrat dobijo takšne tete ali strici si pa ubožec,ker te dajo na medikamente,iz katerih se večina nikoli ne izkoplje.
RDL res svašta!
Amiot ni nič napačno.Le užalil si se.Povedal si svoje mnenje,tudi drugi svojega,jaz pa svojega.V tem ni nič narobe.
Zdaj se mi šele smiliš,ko ne veš kam po tolažbo.
Pa jih je tukaj ogromno,ko te hočejo kontaktirat.Ne beži pred njimi,odpri se jim.Dobiš pomoč,če jo le sprejmeš!
@Mr. Gaga,
prav lepa hvala za spodbudne besede. Tudi meni velikokrat samota zelo ugaja, predvsem zna biti čas samote čas, ko sem zelo ustvarjalen. Zadnje čase, pa namesto samote pogosto doživljam osamljenost, bolečo in grozno, občutek odvečnosti, brezizhodnosti.
Iti ven med ljudi, me pogosto spravi v depresijo… težko pojasnim zakaj in kako…
Zelo si želim resne zveze s fantom, pri katerem bi se čutil sprejetega, ljubljenega in bi tudi jaz ljubil in spoštoval njega… brez tega je življenje prva mora in nekakšno umiranje na obroke…
Hvala!
Hvala tudi cepcu, ki se norčuje iz moje bolečine. Naj mu povrne življenje za njegov trud.
Ne vem, kako naj storim prvi korak… oz. kje naj ga storim, da bo kam vodil.
Glede nekaterih komentatorjev pa moram reči, da me čudi, kako to, da se ob vsej svoji “čustveni inteligenci” ne zavedajo, da sem včasih zanese človeka, ki je res v stiski in da je včasih potrebno zelo malo, da se ga porine čez rob.
Kot gej me boli predvsem to, da mnogi tako radi ukvarjajo s tem kdo je kriv in podobnimi oslarijami, nihče pa ne prizna gejem njihove bolečine oz. tega, da trpijo.
Hvala seveda tistim, ki v nas vidite to kar v resnici smo: ljudje.
ranija,ti si pa v temo brcnila.
Glede knjig pa ne bi.
30 let*za tvoje bolečine nisem jaz kriva.Trpljenje si povzročaš sam.
Ena oseba je tako moteča,pa menda ne jaz?Ste pa naspendirani.
Če bi bila v resnici takšna složnost v Sloveniji,bi imeli samo enostrankarski sistem,na kateri bi bil vodja nekdo iz vaših vrst.
Amiot,ne bo problema najti nekega fanta,s katerim se bosta ljubila.Forumke tukaj vse vedo in morda se najde katera,ki ti bo pomagala.Jaz ti žal ne morem,ker me ne bi sprejel.
Pa še ženska sem.
dobi si žensko, ona te bo živcirala in medtem ko se boš jezil boš pozabil na depresijo…pa še seksat ti ne bo treba…no saj zdaj tud ne…glede samomora pa…vprašaj se ali je vredno živeti..ko si odgovoriš boš vedel na čem si (seveda lahko o tem premlevaš do naravnega konca življenja, ker tu ni enostavnega odgovora; saj veš, vedenje je sladek sad grenkega korena)…nazadnje pa, po moje ni tvoj problem v tem da si gej, po moje bi bil v enakem k…kot si tud če bi bil heteroseksualc
ps.
pa a nisi malo presar da se pri 30 sprašuješ kdo te bo ljubil, kdo se te bo dotaknil? začni se sam dotikat, ljubit….ker najmočnejši je človek, ki stoji sam
Imajo otroke, pa če ti je to prav ali ne:
http://www.cosmopolitan.si/zvezde/ricky-martin-kot-srecni-oce-dvojckov/
Pa je to samo ena od možnosti … ker možnosti so neskončne!
Če ga bo želel, ga bo imel!
M@trica hvala…tocno to zelim povedat, ampak se mi zdi da ni potrebe, ker oseba s taksno logiko kot jo premore ona tega pac ne dojame, posledicno je pa ves trud zaman…Nekaterim pac nikoli ne kapne. Jutri se bolj poglobim v vse prispevke s tem da bojo njeni na ignor, le tako lahko dojamem celo zgodbo oziroma problem, ki ga opisuje ta fant Amiot.
Amino zdravo!
V bistvu mi ni čist jasno, kaj je tvoj problem. To da si depresiven, al to da si gej? Si depresiven samo zaradi tega ker si gej?
Veš koliko je ljudi, ki so slepi, nimajo rok/nog, so lačni, revni, bolani, na smrtni postelji….Pa vseeno ŽIVIJO! Ti si pa gej…torej kot praviš imaš materialne dobrine zagotovljenje, socialno varnost tudi…kar veliko ljudi nima, si pa depresiven…zakaj že?
Sicer je depresija bolezen moderne družbe, ki doleti lahko vsakogar, vendar pozdravijo se pa tudi lahko vsi…kdor si pač tega želi. Verjetno si v nekem obdobju, ko zate življenje nima smisla, kar pa seveda mine. Veliko nas je bilo v nekem obdobju, ko ne vidi naprej, ko si želi spati 10 let in se zbuditi brez problemov…ampak smo samo ljudje in to pač ni mogoče. S težavami in slabo voljo se je treba boriti, da pridemo do nekega pozitivnega stanja.
Kdo te bo ljubil? Ammm tega verjetno nihče ne ve, boš pa zvedel ko do tega pride…ampak pri takem pristopu kot ga imaš…verjetno nihče.
Verjetno obstaja nekaj kar rad počneš…pa se temu posveti bolje, pogovarjaj se, sprejmi pomoč, zjokaj se…vse mine in prav tako kot se danes ne spomniš kaj se je zgodilo na današnji dan natanko pred 13imi leti, boš tudi te depresivne dneve prepustil pozabi:)
RDL …
na današnji dan pred 13 leti mi je umrl oče.
Kar pa se tiče moje preskrbljenosti …služba za d.č., … torej ni socialne varnosti, ni gotovosti, ni dolgoročnih načrtov.
Je pa bolečina tega, kar nikoli ne bom imel, pa bi rad še kdaj občutil, ker to nujno potrebujem.
Zavedam se, da me verjetno ne bo nihče imel rad takšnega kot sem. Oposti, ker sem včasih depresiven.
Včasih bi se najraje celemu svetu opravičil “ker sem”, ker sicer nikomur ne jamram (razen tule gor, ker sem napačno ocenil)…
Da, moja depresija je v vsem povezana s tem, da sem gej. To izkušnjo imam. Nimam pa izkušnje tistih, ki jim manjkajo deli telesa … morda jih imaš ti?
Mislil sem, da je tu prostor, kjer te je kdo priravljen poslušati, dati kako vzpodbudo … ne pričakujem pa mnenj o tem kakšna je narava mojega stanja… to pač poznam.
V bistvu mi je kar malo žal, da sem priškrnil vrata v svojo notranjost.
Delam vse kar morem in vem, da bi živel polno in “normalno življenje. To je moj trud in vse kar lahko naredim.
Zakaj bi bil prestar? Po tvoji logiki, če neke stvari ne rešiš do neke starosti, potem je nimaš več kaj reševati?
meni se ni zdelo tako očitno. Morda zato, ker vem, da imajo ljudje več obrazov.[/quote]
po moje se take stvari sprašujejo najstniki , življensko nezrele osebe in seveda pesniki ( ampak oni itak trpijo že po službeni dolžnosti)
Amiot, verjamem, da ti ni vseeno izlivati tukaj svojih občutkov…vendar nekje jih moraš. Če jih osebno nikomr ne, potem je forum čisto preprosta rešitev do delnega olajšanja.
Ne vem zakaj, vendar imam občutek, kot bi se sam sebi smilil…sicer imam izkušnje s takšnimi ljudmi in nekako prepoznam ta ”ton” pisave…
Imaš prav, nismo tukaj da te ocenjujemo in analiziramo, ampak svetujemo…kar nas ali pa jih večina dela, vendar kot je moč opaziti, so vse tvoje replike negativne in črnoglede.
Tukaj ti nihče ne bo dobesedno pomagal, tukaj lahko svetujemo, sam si moraš pomagati, ali pa recimo specialist… Ker veš, da ko se zjutraj zbudiš slabe volje in zmatran od vsega ni fajn…životarjenje skratka ni prijetno.
Škoda, da tako mlad človek ne srka lepih sončnih dnevov, radosti življenja in prijetne trenutke z okolico…