Pozdravljeni,

v začetku septembra mi je bila postavljena diagnoza depresija in izčrpanost. Naj povem, da sem v službi delal od jutra do mraka, zraven še pritiski in nesramnost vodje in tako sem postajal čedalje bolj utrujen in depresiven. Naj povem da sem komaj že vstajal zjutraj iz postelje in prišel do garaže, kar sem sprva pripisoval pomanjkanju kondicije, zato sem začel še dodatno kolesariti, kar je, kot mi je dejal zdravnik pripeljalo še dodatno k izčrpanosti. Tako sem od začetka septembra na bolniški. Sprva sem se zdravil sam z tabletami brez recepta, enduranza in antistres in moram reči, da mi je šlo počasi na bolje. Ko sem konec novembra prišel končno na vrsto k psihiatru, pa mi je predpisal Wellbutrin XR 150 mg in da bom bolje spal še Kventiax 25 mg. Naj povem da sem že prvo noč imel stranske učinke razbijanja in pospešenega bitja srca, ter potenja, spati nisem mogel nič, verjetno tudi zaradi strahu. Po petih dneh sem prekinil z Kventiaxom in nadaljujem samo z Wellbutrinom. Prvih 14 dni je bilo slabo, od glavobola do počutja, kot bi imel gripo, komaj sem se premikal. Po 14 dnevih sta ta dva učinka izginila, dobil pa sem bolečine v prsnem košu, tako da sem šel tudi k zdravniku na pregled EKG, kateri je pokazal da je vse ok. Ta učinek je trajal 14 dni, sedaj je bolje. Naj povem da so me bolele kosti in mišiče v prsnem košu, tudi če sem pritisnil na kost prsnega koša me je bolelo. Verjetno tudi posledica, ker sem zadnje čase preveč preležal oziroma presedel na postelji, priznam, gibanja nisem imel veliko. Stranski učinki so izginili, občasno me še malo boli in tišči v prsnem košu, edina zadeva zaradi katere me je pa strah, pa je da imam kar povečan krvni tlak in sicer zgornji od 140 do 145 in spodnji od 90 do 95. Kot stranski učinek sem v navodilih prebral da Wellbutrin zvišuje krvni tlak. Sedaj se tudi več gibljem v naravi, oziroma grem vsaki dan na dolgi sprehod. Zanima me, če bo stranski učinek visokega krvnega tlaka izginil, sedaj imam glede na meritve povišanega že dva tedna ali je smiselno da se prekine z Wellbutrinom in gre na kakšen drugi antidepresiv? Prav tako spim nekje 5 do 6 ur na noč. Je možno da bo v kolikor ostanem na Wellbutrinu učinek visokega krvnega tlaka bil prisoten skozi celotno zdravljenje?Bi moral zaradi boljšega spanja vseeno jemati Kventiax? Hvala za odgovore in lp.

Pozdravljeni,

razumem vašo željo, da odgovor ostane stvaren glede zdravil in hkrati bolj poglobljen v razumevanju psihološkega ozadja vaše stiske. Kar se tiče zdravil, je smiselno ostati pri tem, kar je zapisano v navodilih za uporabo. Pri Wellbutrinu je med možnimi stranskimi učinki res navedeno tudi zvišanje krvnega tlaka, zlasti v začetnem obdobju jemanja ali pri posameznikih, ki so že bolj občutljivi na telesne odzive. To pomeni, da to, kar opažate, ni nujno nekaj neobičajnega ali nevarnega, vendar zahteva spremljanje. Dva tedna povišanih vrednosti še ne pomenita nujno, da bo ta učinek trajen skozi celotno zdravljenje, vendar pa je prav, da se o tem pogovarjate s svojim zdravnikom in skupaj spremljate, ali se tlak s časom umirja ali ne.

Pomembno je tudi, da se zavedate, da krvni tlak ni zgolj mehanska telesna spremenljivka. Zelo občutljivo se odziva na notranjo napetost, strah, občutek ogroženosti in stalno opazovanje telesa. Ko človek enkrat doživi močne stranske učinke, se pogosto vzpostavi začaran krog, kjer vsak telesni signal dodatno prestraši in s tem še poveča napetost v telesu. Tudi to lahko pomembno prispeva k povišanim meritvam, ne glede na zdravilo samo.

Glede spanja velja podobno. Kventiax ima v navodilih za uporabo navedeno, da se pogosto uporablja v nizkih odmerkih zaradi pomirjevalnega učinka in lažjega uspavanja, vendar to ne pomeni, da je vedno najboljša ali nujna rešitev. Spanje, ki je skrajšano na pet do šest ur, je pogosto povezano z notranjim nemirom, ki ima svoje korenine v psihični preobremenjenosti in nepredelanih izkušnjah. Zdravilo lahko pomaga utišati telo, ne more pa odpraviti razlogov, zaradi katerih je telo sploh v stanju stalne pripravljenosti.

Iz mojega vidika se vaša zgodba zelo jasno bere kot zgodba dolgotrajnega prenašanja pritiskov, kjer ste morali delovati, zdržati in funkcionirati, kljub temu da so bile vaše meje že dolgo presežene. Nesramnost in pritiski vodje niso nepomembna podrobnost, ampak osrednji del dogajanja. Ko takšne izkušnje trajajo dovolj dolgo, se pogosto ponotranjijo. Človek začne pritisk nositi v sebi, tudi takrat, ko zunanjega pritiska začasno ni več. Telo ostaja v stanju napetosti, kot da se mora ves čas braniti ali dokazovati.

Depresija in izčrpanost v takšnem kontekstu nista znak šibkosti, temveč signal, da je bil notranji sistem predolgo preobremenjen. Tudi telesni simptomi, ki ste jih doživljali, od bolečin v prsnem košu do utrujenosti in nespečnosti, lahko razumemo kot način, kako telo in psiha izražata nekaj, česar prej ni bilo mogoče izreči ali upoštevati. Zdaj, ko ste se nekoliko ustavili, se vse to pokaže bolj neposredno in pogosto tudi bolj intenzivno.

Morda je prav ta čas priložnost, da se ne sprašujete le, katero zdravilo jemati ali ne jemati, ampak tudi, kako ste živeli, kaj ste morali potlačiti in kje ste se morali odpovedovati sebi. Takšna vprašanja se ne razrešijo hitro, vendar lahko postopoma vodijo do globljega razumevanja in s tem tudi do večje notranje umiritve. V tem smislu je psihoterapevtski proces lahko pomemben prostor, kjer se te stvari začnejo povezovati in dobivati pomen, ne zgolj simptome, ki jih je treba utišati.

S prijaznimi pozdravi,
Miha Štrukelj