Najdi forum

vozniški izpit v Ljubljani

Imam več kot 60ur. Lej DRRR jaz se ne bojim vozit, sem ful previdna, edino kar se bojim, se bojim Roške, ker tam ti vsak ocenjevalec drugače reče. Še moj inštruktor je reku, da bi mogla dobit izpit. Jaz sem drgč ful miren pa pazljiv voznik, sam na Roški imam pa tako tremo. Men je prejšni inštruktor tok zaupu, da je kr spal zraven mene, zato sem ga pa zamenjala, ker on more mene kontrolirat ne pa spat….drgač pa, jaz sem dala že 1.200 eurou za ta izpit, in vsak k ga je naredu je sam reku, da se je šele pol nauču vozit in noben od teh še ni imel nesreče.


Permanentno prepoved delanja izpita takim…[/quote]

Dobr no, to sem samo tako rekla…jaz se varno počutim na cesti, je pa res, da previdna in pazim, gledam boke…sam ocenjevalec je reku, da preveč boke gledam….jaz se ne bojim vozit..poznam pa primere, ki so naredili z 30-40 urami izpit, pa niso znali niti parkirat, niti vzvratno vozit pa so se potem bali sami vozit na cesti, jaz se pa ne.

Bibibib, jaz ti priporočam, da plačaš še kakšno uro več in gresta z inštruktorco ene parkrat v Domžale. Domžale niso zajebane, sej ubistvu nobeno mesto ni, povsod so ista pravila, sam dobr je, da mal spoznaš Domžale, da ti ne bodo preveč tuje.

V Domžalah so drugače štirje izpitniki (trije moški in ena ženska) in vsi so uredu, tisti, ki so bli “zajebani” so že v penziji.

Drugače pa sklepam, da znanje maš, sam pokaži ga samozavestno… vozit se boš pa itak naučila, ko boš sama in ko boš mela kilometre za sabo… Veliko sreče!

Moja inštruktorca pravi, da ona v Domžale tiste ponavadi pošilja, za katere misli, da res ne bodo na Roški nardil izpita..je pa rekla, da če bom hotela, da ji ni težko………….pa binči hvala za napotke 🙂

Še premalo šraufajo kandidate za voznike, zato pa je toliko nesreč prav med mladimi.

jaz bi tko rekla….ubistvu so bolj inštruktorji krivi, kot pa vozniki…sej jih oni pošljejo na izpit, ko so pripravljeni….mene inštruktor npr. sploh ni nauču z ročno delat, pa parkerat, pa vzvratno vozit..sj zato sem ga zamenjala….je pa res, da nekateri sami težijo inštruktorjem, da naj jih prjav in dejansko nardijo

danes je opravljanje vozniškega izpita postala gola ekonomija,vse manj kvalitetno poučujejo mladino in vse bolj spretno izstavljajo anormne račune..
želim ti srečo pri izpitu vendar zapomni si,ta ispit je najbolj nevaren izpit,ki ga boš dobila v roke,zato previdno in zbrano vedno in povsod..

hvala 🙂

A takšna je ta reč, nesposobni Ljubljančani delajo izpit v Domžalah?

Ni čudno, da pol Ljubljane ne zna vozit.

Kot da bi v Mariboru malo slabše pošiljali v Slovensko Bistrico. Ha ha

_______________ So it goes. - Kurt Vonnegut -

A takšna je ta reč, nesposobni Ljubljančani delajo izpit v Domžalah?

Ni čudno, da pol Ljubljane ne zna vozit.

Kot da bi v Mariboru malo slabše pošiljali v Slovensko Bistrico. Ha ha[/quote]

fora je v komisiji v ljubljani….to ne pomeni, da si nesposoben, ampak da imaš preveliko tremo pred roško……..zdj je en prijatel šel delat v domžale iz roške….in je isto vozu…ful je bremzu, en bok pozabu pogledat, štartu v 2…pa je naredu…….na roški ga je pa vrgu lih zaradi tega bremzanja.

Živijo, sem iz Poljske. Raziskujem in primerjam slovenske in poljske vozniške izpite. Imam majhno prošnjo. Ali bi mi lahko povedli, kako se vam zdi: kakšnen odstotek Slovencev naredi vozniški izpit prvič (okoli, večina ali manjšina)?
Imam takšen občutek, da pot k vozniškemu dovoljenju na slovenskem ni nobena muka ali stiska, kot na primer na poljskem. Kaj mislite, ali se strinjate?
Lep pozdrav!

p.s. oprostite, če sem naredil ful napak 🙂

odvisno kje ga delaš……..v lj zelo malo ljudi nardi v prvo, v celju pa veliko ljudi naredi v prvo

na splošno za celo Slovenijo, ki naredijo v prvo je tam okoli 30-40%..je pa to samo moje mnenje. Lahko se tudi obrneš na najbolj znane avtošole v Sloveniji in jih tam vprašaš za število, ki ga želiš vedeti. Ti bodo povedali najbolj točno. Lahko bi tudi opisal, kakšne imate pa pogoje na Poljskem, da si bomo lažje predstavljali, ker mene tudi zanima kako je kaj s tem v kateri drugi državi.

p.s. oproščeno 😉

lp, vevi

če ma še kdo take probleme kot avtorica teme naj povem samo da sem jaz u Lj naredila v 6!!! Čisto sem že bila obupana ampak nisem odnehala ker sem vedela da sem sposobna iti tudi čez tako “kalvarijo”…sem pa imela debila za inštruktorja pr katermu sem 4x ruknla, zbiu mi je samozavest za vozt pa še čist sm bla nakonc z živci…pol sm si pa našla carja totalnga…sicr sm padla še 1x sam zrd bedarije…takat sm že znala vozt 🙂 tko da sam obupat ne smeš je pa velik stroškov se strinjam pa ur tut :))) sam se splača!!

še prelahko je narediti izpit, tudi zato pa je toliko nesreč ko so mladiči pogumni po 20 urah avtošole
sam bi znižal ceno avtošole, ampak minimalno bi moralo biti vsaj 40 ur + tečaj varne vožnje

delam izpit v lj, 3x padel na roški imam okol 50 ur. ocenjevalc te tera 45 dooolgih minut po lj in se mmi zdi da je nemogoče narest

Ok, še moja izkušnja. Nedaleč nazaj sem naredila izpit na Roški, v drugo. Prvič sem padla zaradi bedarije, zamutila čisto zadnje križišče, ker mi je popustila koncentracija in ja, kolikor se bo slišalo bedno, sonce mi je na tisti cesti tako nažigalo v oči, da še semaforjev nisem videla, to me je malo iztirilo, malo še treme pa padec koncentracije in sem zabluzila tik pred parkiranjem nazaj na Roški!:)))) res, 30 m pred koncem izpita, eh!:) Ker sicer je bil izpit že praktično narejen, ga nisem nič sračkala med vožnjo in vse odvozila bp. Na koncu pa sranje:) Moja inštruktorica je kar pihala od jeze:)))

Ampak ok, še malo ur vozila, šla v drugo in naredila, brez napak! In dejansko povem, da sem zato ker sem šla delat izpit še enkrat, sedaj boljša voznica. Je bilo čisto prav, da me je prvič vrgel pa čeprav je bil en zelo v redu in prijazen izpitnik, ki mi niti ni dal težke ture. Samo je bilo očitno potrebno, da se še malo izbrusim. In čutim, da je tako prav. Ker sem nato še nekaj ur vozila in sem potem res čutila, da zdaj imam pa dovolj teh voženj, da zdaj mi pa že čez ušesa gledajo, in ko sem šla v drugo na izpit, sem bila jasno živčna, a v sebi sigurna vase in v bistvu ful nakulirana. In dejansko sem odvozila odlično! Niti ene same pripombe ni imel izpitnik, list, na katerega zapisuje napake ali opombe, je bil prazen. Vozil me je res 45 minut in me kar precej sprobaval, omejitve, cone, avtocesta, obračanje smeri, prednostne…ni da ni. Odvozila sem brez napak.

Zakaj to poudarjam? Zato da ne boste slučajno mislili, da sem kak hud talent za vožnjo! Potrebovala sem več kot 100 ur. Ja, tko je in mi sploh ni problem to priznat. Že ko sem se vpisala v avtošolo, sem vedela, da bom rabila več ur kot povprečje, ker se toliko poznam. Pa tudi malo starejša sem, nisem več v dvajsetih letih in se mi zdi, da smo taki potem še ekstra previdni in malo bolj počasni, bolj premišljeni.
Danes je povprečje od 40-60 ur, v Ljubljani, če štartaš čisto od nule. Ne rečem, da enim ne gre hitreje, a povprečje je tako. In prav je tako, ob vsem tem prometu in vsemu temu, kar je treba obvladovat, si jaz ne predstavljam, da se nekdo iz čiste nule dobro in varno nauči vozit v manj kot toliko urah.

Moja “pot učenja” se je sicer začela z enim inštruktorjem, ki sem ga potem – na srečo! – zamenjala. Za njim me je nato učila ena res enkratna inštruktorica, ki je iz mene, ki sem se bala vozit in mi je bil promet ful stres, naredila solidno in samozavestno voznico. Prepričana sem, da če bi to inštruktorico imela od samega začetka, bi imela kar nekaj ur manj, s prvim inštruktorjem sem kar nekaj časa cepetala na mestu in ni šlo nič kaj bistveno naprej in sem mislila, da sem jaz tako obupna in nesposobna…včasih mi je šlo na koncu ure na jok! Čeprav inštruktor ni bil nesramen ali kaj takega, samo pristop je bil napačen, nevzpodbuden…Potem je šel pa na dopust in sem za ta čas vzela to drugo inštruktorico in – drug svet!! V parih urah sem napredovala bolj, kot pri njemu v dveh tednih (sem kar redno vozila)! Težave, ki sem jih imela in kjer me prejšnji inštruktor ni in ni mogel navaditi, kako naj reagiram, je ona odpravila v nekaj urah. Seveda sem potem še rabila, da sem padla not, jaz sem si v avtošoli nabrala kar nekaj kilometrine, ker sem izpit vzela zelo resno, v smislu da mi ni bilo do tega, da se čim prej spakiram na Roško, samo da pridem do tistega izpita (če bo sreča), tudi mi za moj ego ni bil noben udarec, da pač potrebujem več ur – ampak sem hotela se res orng naučit vozit. Promet je resna stvar in meni je bil cilj, da bom vozila varno in dobro in da bom šla prvič na cesto s kar nekaj znanja. Ja, saj stane in ja, gre veliko časa, a tako pač je.

Velika težava je v tem, da se kandidate šiba na Roško malo »probat«, potem pa jasno padajo; vsakič ko kdo pade, je frustriran, mu pada samozavest…bolje je dati čez nekaj ur vožnje več in posledično biti res siguren in iti na izpit z dobrim občutkom, da znaš vozit in da res veš, kaj delaš.

Kar hočem reči je to, da sem jaz izpit na Roški naredila brez težav pa nisem noben šoferski dasa. Ne, izpitniki niso nemogoči in zajebani do daske, samo hočejo pač videt neko znanje in sigurnost, preden ti podpišejo, da ti dovolijo vključitev v promet z avtom, ki je lahko smrtonosno orožje. To niso heci. Jaz sem imela v drugo precej strogega izpitnika, a sem odvozila brez težav in brez napak. Tako da – da se naučit, samo jaz že od začetka nisem imela neke mrzlice, da joj, ne smem imet preveč ur, pa čim prej do izpita pa joj, kako je to tečno…šla sem se naučit vozit avto, tako da bom znala vozit, to je bil cilj, posledica tega pa jasno to, da sem dobila izpit. A prvo je bilo, da res znam delat z avtom in se znajdem v prometu. Dala sem za ta izpit celo premoženje, a sedaj lahko rečem, da se počutim varno na cesti in si zaupam. Nič ne rečem, lahko bo nekdo ta občutek varnosti in solidnosti dosegel v mnogo manj urah, seveda, a vsak se mora pač prilagoditi svojim sposobnostim. Jaz sem rabila precej časa, da sem dobila občutek za prostor na cesti, da sem obvladala križišča, da sem pridobila na samozavesti…vse to bi najbrž dobila kar dosti prej, če bi imela to inštruktorico od začetka, a dobro.

Tako da – če sem jaz lahko izpit naredila tako rekoč z odliko pa sem morala premagati precej ovir na začetku, potem se da. Samo je treba imeti pravi pristop, iti se učit vozit, ne pa samo videti, da bo ja čimprej tista vozniška pridobljena, samo da je. Nekaj izkušenj in prakse si je treba nabrati tudi že v avtošoli pa čeprav to stane, ne pa brezglavo samo hitet do izpita. Z inštruktorico sva vadili vse, od pariranj, obračanj, ročna, celo vožnja z eno roko, klanci taki in drugačni, ful križišč, avtocesta z vseh strani…ni da ni. In ne, ni me nategovala za ure, pravzaprav me je ona nagnala na izpit, ker jaz bi se še kar malo vozila v šoli:) Pa me je ona nagnala se prijavit, da je že čas.

Skratka, za naučit se vozit si je treba biti pripravljen vzeti čas in pač žrtvovati ta denar in ure…seveda pa je tudi zelo pomembno, da se ima dobrega inštruktorja. Na lastnem primeru vidim, da te napačen pristop tu res lahko čisto potolče. Če bi imela še naprej tistega prvega inštruktorja, ne vem, če bi danes imela izpit in tudi zelo dvomim, da bi na izpitu tako dobro vozila. Najbrž bi bila ena tistih, ki bi po 4X padli, čisto možno. Tako da se mi zdi, da je res pomembno, da imaš inštruktorja, ki zna delat s tabo, zlasti če si tak malo manj nadarjen za te reči. A tudi taki se lahko naučimo zelo dobro vozit, jaz sem živi primer za to, vsaj glede na izpitno vožnjo sodeč.

v tretje sem padel v zadnjem križišču na roški. zavijal sem levo in čakal pravilno. a bila je gneča u glavnem nekdo je zatrobu js pa gasa…če bi počakal bi imel izpit..se mi gre pa za hitro dobljeno vozniško da bi izkoristil še konec poletja zdaj moram pa čakat in spet vozit 🙁

drgač pa je izziv biti 45 min popolnoma skoncentriran in voziti po predpisih .sliši se enostavno a ni (vsaj zame)

Ja, jaz te razumem, ni tako enostavno odvozit 45 minut popolnoma zbrano in da res vse storiš, vse pogledaš, paziš, polne črte, še pa še…mene je tudi proti koncu zajela že utrujenost in sem si prav rekla, da upam, da bo kmalu konec, ker sicer ga bom začela kaj sračkat, čisto iz utrujenost od vse te napetosti. Voziš se tam v čisti tišini, oni te odzadaj gleda, vsak tvoj gib, pogled…ni fajn, je kar psihološki pritisk, samo je pa tudi en preizkus koncentracije nasploh, navsezadnje v prometu koncentracijo še kako rabiš.

Verjamem, da bi rad vozniško čim prej, ker gre tudi ful denarja za to, ampak če te je iz tira vrgla ena troblja, potem morda res še nisi pripravljen na samostojno vožnjo. Pa ti nočem pamet solit zdaj tu:)) Ampak take stvari te ne smejo tako iz tira vreči, da kar zapelješ v križišče…mene so troblje kdaj vrgle iz tira med vajami, a je bil del treninga tudi to, da take stvari preslišiš in ne dovoliš, da te vznemirijo ter ostaneš stabilen ne glede na vse. Še kaj hujšega se lahko zgodi med vožnjo pa moraš ostati zbran…tudi to je del preizkusa.

Jaz sem tudi prvič padla izpit, ker sem na tem zadnjem križišču menjala pas na sredi križišča…pa bi človek tudi rekel, da je to ena malenkost in ne rečem, da mi ni bilo žal…samo kot sem zgoraj napisala, jaz zdaj boljše vozim, ker sem šla na izpit še enkrat in ja, sem pač še malo obdelala te pasove in se še malo utrdila. Meni ni problem priznati, da sem prvič padla čisto “po pravici”, čeprav je na prvi pogled zgledala ena brezveznost.

Ne vem, meni se zdi, da ko gledam to mladino, ki se uči vozit (pa nočem zdaj zvenet ko ena stara tetka, saj nisem niti ful stara, samo sem pa med starejšimi kandidati:))), da se vsem ful mudi pa se jim vse te vaje in vožnje in “teženje” na Roški zdi neumno in odveč…samo promet pač ni hec in je treba ne samo znat vozit, ampak tudi ostat zbran in umirjen, biti sposoben psihično se s tem spoprijet. Tudi to je treba pokazati, da ti dajo vozniško.
Malo bom zvenela morda zateženo, samo meni se dati volan v roke 18-letnikom recimo, zdi kar malo prezgodaj…oziroma bi uvedla ne samo fizični zdravniški pregled, ampak tudi psihološke teste, kdo je zrel, da se lahko vključi v promet in v te hitrosti.
Ko sem opazovala svoje so-kandidate ali pa ljudi, ki so šlo delat prvo pomoč recimo…sori, samo meni je bilo grozno to gledat. Mladina enih zadev sploh ni resno jemala, pritoževali so se na primer, da morajo vozit po omejitvah (halo?) – in to v smislu, »jaz bom tam kar 80 na uro vozila, ko bom imela izpit samo zdaj se moram šlepat 40, ker mi inštruktor ne pusti iti preko tega, kar je na znaku«. Halo? Še hvalila se je, da kljub inštruktorjevim opozorilom tam ful na gas pritisne – s tem da je bila punca (res mlada, po mojem res kakih 18) v 6.mesecu nosečnosti.
Da o poznavanju prve pomoči ne govorimo…saj vem, da si s tistim znanjem v reali kaj dosti res ne moreš pomagati pa da potem itak vse pozabiš, a recimo, vsaj nekaj da bi se potrudil, da ti ostane v glavi, ali pa da vsaj malo resnosti pokažeš…ne pa izjave, da kako je vse fuj in bljak, ki sem jih poslušala na hodniku. Sori,to pač ni nobena zrelost in tole dobit na cesto…meni so šle kar kocine pokonci.
Da ne bom komu delala krivice, sem srečala eno tudi zelo resno in umirjeno dekle, ki bi ji vsekakor zaupala volan v roke pa itak da je še takih, samo eni so pa res pod kritiko. Ko mladi junci, zaletavi, najbolj pametni in samo čakajo, da jim inštruktorji in šole in roška in vsi skupaj že enkrat nehajo težit, da bojo oni že končno lahko vozili – ne pomislijo pa, kaj vožnja dejansko pomeni. Sori, jaz takih na cesti ne želim.

Poleg tega se folk vse preveč ubada s tem, koliko ur ima, je neka tekma okrog tega in kao neka ful sramota, če imaš veliko ur…to so totalne kozlarije. Raje kaka ura več pa da veš, kaj delaš! Ene stvari pa pač morajo biti tudi v drilu in praksi in nekaj avtomatizma moraš pač dobiti že v avtošoli.

Kot primer, ki ga poznam, ko ena punca vozi v šoli, je totalno neprevidna, ne gleda za volanom, enkrat skoraj spregleda kolesarja in ga v bistvu totalno izsili, potem pa jamra, da kako se ji ure nategujejo in da kdaj bo že šla na roško. To je resničen primer! Niti slučajno še ni zrela za kakršenkoli izpit, a ona šteje, koliko ur bo še morala oddrajsat, to, da je skoraj povozila kolesarja, ah, to je pa malenkost, saj bo že gledala, ko bo treba. In inštruktor ji govori, da ni še zrela, da rabi še prakse in več zbranosti, a punca šteje ure in govori, da je počasi že dosti, saj jih je že več kot 30 in da to je tu mač. Mislim, halo? A takile mislijo vozit??? Ja, saj vem, da stane, a to je treba vzeti v zakup. Če grejo taki na roško, potem se ne čudim, da cepajo ko muhe in prav je tako, ker takih bumbarjev si nihče ne želi na cesti.

Ne vem, jaz poznam pač svojo izkušnjo in jaz sem se izpilila na urah vožnje in roškanavsezadnje ni bila noben problem, izpit je bil pravzaprav na koncu ful lepa in prijetna izkušnja, ki mi je dala ful samozavesti za nadaljnjo samostojno vožnjo, samo, kot sem napisala, ko sem šla se učit vozit, sem prvo odmislila število ur, ki ga bom imela, ker je to bedarija, vsak jih ima toliko, kot jih potrebuje. Tu je pa neko tekmovanje res popolnoma adijo in otročje. Pomirila sem se tudi s tem, da bo šlo ful enega denarja in nato sem zlasti hotela ZNAT vozit, ne pa samo dobit vozniške! V znanje vožnje pa vsekakor še kako spada tudi psihična pripravljenost. In ravno take »malenkosti« so lahko na cesti usodne.

Ampak saj bo no, samo malo samozaupanja pa ne se pustiti zmesti!

ej folk sam da vam povem ne glejte avtošole kot soo aida k je kao več ni ampak je jas te dve avtošoli samo vlečeta denar,rajs pejte volan ali 1mah ej tam ti tko dobr razlozijo pa da moras iz prve narest.moja kolegica je vozila pri tej aidi in nikol da nardi sla je v volan in nemors vrjet samo 5ur je uzela in takoj glavna nardila, ker bistvo je da se instruktor ukvarja s tabo ne pa ta jasmina k je zdej v avtošoli jas jo lahko samo vids na telefonu. Iz lastnih izkusenj pejte kamorkoli sam, nedovolite da vam jasmina razlaga

New Report

Close