Varam ženo
Ne morem verjet, kar sem prebrala. Opisal si, da žena zgleda fenomenalno in da te pri sexu res zna zadovoljiti???!!!!! Imaš pa pol mlajšo ljubico, ki se ti je ponujala in ki pri sexu ni ne vem kaj….
Naj ti povem mojo zgodbo…mož me je prevaral po 27 letih zakona, trije odrasli otroci s študentko staro 22 let. Tudi ona mu je pisala na začetku lepe sms-e, ga vabila na razna srečanja….skratka se mu ponujala in mu pihala na dušo tako dolgo, da je podlegel in me prevaral. Bilo mi je zelo žal, takoj prekinil z njo.. Nato se je začelo težko obdobje za oba. Moža nisem mogla gledati, gabil se mi je, jokala sem…in moral se je odseliti za nekaj mesecev. Vmes je imel ves čas kontakte tako z otroci, občasno tudi z mano. Ne morem rečt, da se ni trudil, hodil je tudi na terapije. Skratka, po dolgem času sem se odločila, da mu dam še eno priložnost. Vendar mu več ne zaupam in mu tudi verjetno nikoli več ne bom. Letos bo minilo že pet let, pa še vedno me boli za izdaja.
In še nekaj moraš vedeti….tako mlade punce, ki se ponujajo praktično fotru, potrebujejo pomoč…konkretno ta študentka, je do danes zamenjala že štiri starejše moške od 45 let in razdrla tri zakone…
Tebi preostane le, da greš na kolena, prosiš svojo ženo, da ti odpusti in velikoooo delaš na sebi ter ugotoviš, kaj je narobe s tabo, da greš varat s tako mlajšo žensko, imaš pa ženo, ki hudo zgleda in s katero je sex fenomenalen.
Lahko pa seveda iščeš mlajšo, kateri ne boš dolgo zanimiv in te bo zamenjala za drugi starejši model…
Varanje je seveda a priori nemoralno početje, tu ni dvoma. In seveda gre pri avtorju te “zgodbice” za provokacijo, ki je najbrž namenoma napisana trivialno in infantilno. Tako si niti ne zasluži odziva.
Si pa odziv nedvomno zaslužijo komentarji te “zgodbice”. Čudim se, da so prav vsi privoščljivi in kažejo na malodane uniformirano razumevanje izpostavljene tematike. Vsi se čudijo, zakaj bi avtorja pritegnila druga ženska, ko pa je njegova žena prava seksualna tombola. Naj kot biolog pojasnim, da je to povsem normalno. Ljudje smo namreč izvorno nemonogamna in izrazito promiskuitetna vrsta višjih opic (v tem smo povsem primerljivi s pritlikavimi šimpanzi ali bonobi). O tem priča med drugim nešteto fizioloških in morfoloških značilnosti človeškega telesa. Če se torej še tako trudimo biti spolno vezani le na enega partnerja, kar je pogojno smiselno zaradi vzgoje otrok, naša biologija (beri: Coolidge-ov efekt) slej ali prej prevlada. Razen ob nenehni samotorturi, ki je sicer družbeno zelo čaščena. Nič čudnega, saj sodobna evropska družba izhaja iz zadrte krščanske tradicije.
V partnerstvu, ki traja 20 let, se torej ne dá preprečiti spolne habituacije – navkljub še tako neznanski privlačnosti partnerja ali morebitni harmonični čustveni navezanosti (ki pa je pri tako dolgotrajnih zvezah le malo pogostejša kot platina). Zakaj se torej tako radi mučimo? Odgovor: Ker smo sami pri sebi nezmožni premagati občutke, ki izhajajo iz koncepta, da je partnerjevo telo naša last. Tako mučimo sebe in partnerja – quid pro quo.
Če sta partnerja usklajena v samoomejevanju in zanikovanju svojih bioloških danosti, gre praviloma vse po maslu. Enako velja, če oba sprejmeta svojo in partnerjevo telesno oz. spolno avtonomnost. Kaj pa se zgodi, če tovrstno ujemanje zaradi takšnih ali drugačnih okoliščin ni mogoče? Praviloma vzajemno mučenje ter razpadle zveze in družine. In to zaradi po mojem mnenju mnogo preveč zakoreninjenega konstrukta, da si smemo lastiti partnerjevo telo.
O tem problemu bi morali več govoriti, pa očitno to ni družbeno sprejemljivo. Kljub temu pa človek tudi v tem aspektu ne more uiti svoji naravi. Lahko pa beži. Dvomim, da bo moj zapis objavljen – če bo, pa moderatoricam čestitam za pogum. Mimogrede, dopuščam možnost, da se motim. Bom vesel, če me kdo lahko prepriča o tem s protiargumenti.