Umetna oploditev – vse zenske

Bravo, dobra mačka.

Argument nasprotnikov je ravno pravica otroka do obeh staršev oziroma do očeta. Če te pravice otrok ne more konzumirati (saj se pravniško menda tako reče), to še ne pomeni, da nima pravice DO ŽIVLJENJA. Razmišljam: rajši sem brez očeta, kot pa da me ni.

Kako pa veterinal oplodi kravo?
Torej: nič novega. Andi

Nic novega. Pri kravah res ne. Ni nobenih komplikacij in razprav: samske, porocene … Tudi ne vemo, kaj si one mislijo o tem. Jih nihce ne vprasa. In bikov tudi ne. Pri kravah nic novega. Razen “norosti”.

Pri razmišljanju tega zakona ste površna prav tako kakor pri branju napisanega teksta. Napisala sem, da se otrok, ki je bil spočet s semenom neznanega darovalca lahko poroči npr. s svojo polsestro. (verjetnost obstaja).
Če bi hotela ta oseba potem izključiti možnost, da se ženi s polsestro bi
izvedela ime in priimek do sedaj neznanega darovalca semena.
Svetujem ti, da začneš razmišljati bolj poglobljeno!!!

Vam pa svetujem, da me ne zalite.

Seveda so klinike zacele s protiukrepi, da se kaj takega ne bi zgodilo. Otrok, ki je bil spocet umetno, ima pravico za to izvedeti. V nekaterih drzavah pa so uvedli tudi, da ima (po nekem dolocenem casu) pravico izvedeti, kdo je njegov bioloski oce. Ce otrok seveda ve, da je spocet umetno in z “anonimnim” darovalcem semena je ocitno, da se taksna moznost zmanjsa (tudi moznost genetskega testiranja je vselej na voljo, tudi ce bi se kaksni podatki izgubili!). Ce ste morda spremljali newyorski primer 400 otrok istega oceta (seveda je slo za nelegalen postopek nekega samovoljneza), so tam tudi izpostavili to problematiko.

Kaj pa pravice moških?
Ha potem pa uzakonimo še program v katerem bodo samski moški lahko dobili otroke? Kako pa?
Prostovoljke bodo oplodili z spermo nekega moškega, ki bo po devetih mesecih dobil otroka pa je! No kaj pa si mislite o tem?

Dejstvo je, da so otroci, ki živijo brez enega od staršev prikrajšani. Če se ljudje ločujejo, zapijajo, pretepajo in podobno zakaj pa potem nebi dodali še enega načina kako priti do otrok, ki imajo vedenjske in še kakšne probleme. (Ne rečem, da imajo vsi, vendar je in bo procent vedenjsko motenih otrok višji pri tistih, ki nimajo enega starša). Otroci namreč potrebujejo modele od katerih se učijo! Pa to ne more biti sosed Pepi (no saj je lahko, če veste kaj mislim?).

In tistim, ki iz lastnih izkušenj vedo, da je boljše, da je otrok brez enega starša že od rojstva kot, da se kasneje ločita: Aha, torej ste v enem življenju imeli najprej oba starša, ki sta se ločila, v drugem pa samo enega in lahko primerjate?????

Ne nisem za to, da imajo samske ženske ali moški pravico do medicinske pomoči pri spočetju ali kakršnemkoli drugačnem pridobivanju otroka!

S tvojo trditivjo se ne bi strinjala. Primer:
Maja in Tomo iz Ulice topolov 2 imata sina. Njun Sandi ne more biti po obnašanju in načinu govora podoben Tini in Juretu, njihovim sosedom, iz Ulice topolov 3b, in sta starša mali Klari. In zakaj ne? Ker otrok prvih dveh odrašča ob starših, ki delata v tovarni, vozita se s trolo, ob sobotah hodita v kegljaški klub, ob nedeljah pa k babici na Primorsko. Med tednom hodijo na Šmarno goro peš, v zadnjih 5 letih so bili celo enkrat s sorodniki na morju.
V stanovanju 3b sta Tina in Jure, navdušena smučarja, sama potujeta po celi Evropi, Klara je ta čas pri babici, lani sta letovala na Azurni obali, letos pa gresta na Karibe. Ja, z otrokom je težko potovati, pa tropske vročine ipd. Juretova sestra gre v prikolico na Krk. Da ne bo mala žalostna, ga bo vzela s seboj s svojo družino.
Vsi bodo zadovoljni.
V stanovanju 4 pa živi Anka z predšolskim Lukcem, drugače je pa ločena. Oče otroka je bil na obisku in je prinesel celo goro igrač, obljubil pa je tudi računalnik.
Lukec bi šel rad na morje, pa je letos v koloniji vse polno, denarja pa mami nima, oči pa pravi, da mora poskrbeti za novo ženo in njenega sina Simona. Letos jih bo peljal v Grčijo, za tajaje pa treba velik denarja.Saj, ko bo velik, bo že razumel, da je biti moški težko. No, saj tudi ženskam ni vedno lahko, ampak moški vedno nadrsajo. Rad ga pa ima vseeno.

Ne pozabite pa še na Meri, ki ima dve mamici (!). Ena kuha, pospravlja, druga je pa vsak teden v fitnessu, včeraj ji je pa kolo popravila. Njene mamice pravijo, da ne razumejo, zakaj ene ženske rabijo “dedce”. Meri včasih v šoli joka, ker od Domna pride na govorilne ure oči, za njo pa obe mamice. Pol se pa vsi norčujejo iz nje.

Poizkusite ugotoviti, ali bodo Sandi, Klara, Lukec in Meri imeli enake nazore za svoje življenje, ko bodo odrasli. Nobena znanstvena ekspertiza ne more za te otroke trditi, da bodo v življenje ponesli enaka izkustva. Mene ne prepriča trditev, da če si otroka želiš, ga lahko imaš, ne glede na vse. Ni res! To je egoistična trditev. Ali lahko kdo otroka vpraša, ali hoče biti naš? Saj nima izbire. S tem, ko zadostimo izključno naše želje, otroka prisilimo, da bo živel in se razvijal po naših merilih, ne po “sosedovih”. Torej, govorimo v teh debatah samo o starševskih pravicah (če imaš otroka si starš), na otrokove pa popolnoma pozabljamo.

Vem, da je ta primer absurden, vendar ima veliko resnice v sebi. Vsi pozabljate, da velik prepad med otroci, ki izhajajo iz različnih družin in nazorov, naredijo otroci sami. Takorekoč nekakšno selekcijo. Ste že bili priča, ko se predšolski otroci norčujejo iz prizadetega otroka? Iz predebelega? Iz takega, katerega oči ima tako čist mlado novo ženo? Iz njegovih copatk, ker niso firma?Jaz sem. In to otroke, ki so imeli vse! Poizkusite poslušati! Če imate le malo srca, se vam bo tak otrok zasmilil v dno duše. Pa še nič kriv ni! Človek ne bi verjel, dokler ne sliši na lastna ušesa, iz česa vse se že 5-letniki norčujejo drug iz drugega. Pa ne mislite, da se to kdaj pozabi. To ostane v duši, dokler si živ, ko imaš svoje otroke, vse ta poniževanja podoživljaš kot svoje travme. Zato pa je na svetu toliko zafrustriranih ljudi (čeprav je to le eden od vzrokov za frustracije).

Na dopolnilo zakona tako in tako nimamo s tem forumom nobenega vpliva. Odločili bodo v parlamentu tako, kot jim bo všeč. Pa lep pozdrav!

Vidim, da se v zadnjem času ni nihče več javil na to temo. Ker je bila med tem časom Novela zakona enostavno sprejeta po hitrem postopku (kot je bilo sicer tudi pričakovati – glede na večinom, ki jo ima predlagatelj), se zadaj čaka rezultat druge “etape teka na kratke proge”. Take in podobne stvari se pri nas v vladi sprejemajo še bolj nahitro, kot pri določanju višje cene za bencin.

Da gre tu za ozadje, ki ga večina nas državljanov ne pozna, lahko ugotovi vsak obiskovalec Med.Over.Net-a. Dne 3.5.2001 je na začetku v Vsakodnevnih novicah peispevek “Novela zakona, za umetno oploditev”. Ko nato po nasvetu iz prispevka prebrskate “Dnevnikove strani” na to temo, je lahko vsakomur jasno, da tu ni vprašanje resnične pomoči potrebnim, ampak ali politika, ali zaslužkarstvo ali še kaj bolj temačnega, kar si sploh ne mislimo. S temi stvarmi se “pametni Slovenci” ubadamo bolj vehementno, kot mnogo bolj razvite države, ki imajo tudi populacijo mnogo bolj raznoliko kot mi.

Iz prebranih Dnevnikovih prispevkov razvidim, da je marsikatero vprašanje, ki se je nam razpravljalcem porajalo, še kako vmestnih (tudi tistih, ki jih je Irena zavračala in nas poučevala). Mislim, da pri sprejemnju Novele zakona ne gre zgolj za to: moje mišljenje je tako, kaj pa vaše? Zakaj se s tako gorečnostjo naši politiki ne lotijo sprejemati Novele in Zakone, ki se tičejo vseh državljanov, ne le morda 1%. In to take, ki so celo potrebni za obstoj države in preživetje še živečih.

Sem za pomoč POTREBNIM, ta Novela zakona pa vsekakor to NI. Je le sredstvo za neke nam nepoznane cilje in morda kost za glodanje narodu, da ne opazimo drugih vsakodnevnih težav. Včasih so se ljudje v družbi pogovarjali o politiki, danes pa skoraj ni pogovorov, ki se ne bi tikali tudi te teme. Ne vem kako drugi, jaz imam take izkušnje zadnji mesec in pol. Kam gre Slvoenija? Naprej? Toda KAM!?

V primeru referenduma, moj glas podpore sigurno ne bo dobil.

Preberite Dnevnikove strani, morda bodo tudi vam stvari postale bolj razvidne.

Hvala Urša za lep in poučen prispevek.

Kljub temu se pa ne strinjam s tabo. Življenje nam pač postavlja preizkušnje in mi se ob njih kalimo in jih premagujemo.

V gimnaziji sem kot sin kmečkih staršev naključno prišel v elitni razred (imel sem 15 sošolcev, katerih starši so bili zdravniki, potem pa so bili še otroci direktorjev, arhitektov in profesorjev…). Bil sem zanemarjeno oblečen in nekateri so se norčevali iz mene da smrdim po gnoju, drugi so me zmerjali, da sem Bosanc, ker sem imel stare pokrpane čevlje, jaz pa sem jim zavidal ker so smučali v Avstriji, hodili na morje, itd… Dolgo časa sem bil zaradi tega hudo zakompleksan, vendar sem z učnim uspehom in kasnejšo kariero pokazal, da sem … med najboljšimi iz generacije… In danes niti jezen nisem na te moje sošolce, ki mi na obletnicah lezejo v rit, pravzaprav se mi smilijo…

Pa jaz nisem pomemben, oziroma moj primer sploh ni hud.
Poglej otroke v bosni, ki so morali doživljati grozote vojne…

Hočem pa povedati to, da je dejstvo, da sploh obstajaš, da si živ in zdrav bistveno bolj pomembno od krivic, ki se ti lahko dogodijo. Krivice pravzaprav moraš doživeti, da lahko sploh dozoriš! In krivica je vedno relativna in subjektivna. Če 5 letnika zajebavajo, da je debel ali da ima dve mamice, ga pač zajebavajo. Ne bo mu lahko, trpel bo, ampak nobeden se v življenju trpljenju ne more izogniti in če bo sicer živel pri ljubečih rediteljih se mu po mojem ne bo tako hudo poznalo, morda bo celo lažje in hitreje dozorel v odgovornega in normalnega odraslega človeka.

In če imajo pijanci pravico, da rojevajo otroke, ki jih potem zanemarjajo, pretepajo in zvečer uspavajo s šmarnico, zakaj ne bi imela otroka samska dama, ki bo vso svojo energijo in znanje vložila v dobrobit tega otroka, zakaj naj otroka ne bi vzgajal homoseksulani par, ki morda ve več o pravi ljubezni, kot velika večina “srečno poročenih” heteroseksualnih parov?

To kar praviš Edi, glede norčevanja, imaš, na žalost zelo prav! Ne razumem ljudi, ki se iz tuje nesreče norčujejo. Otrok, ki se norčuje iz drugačnega od sebe, je ogledalo svojih staršev. Povsem razumljivo in znano je, da otrok prinese v življenje veliko lastnosti svojih staršev. Toda! Človek sam po sebi še ni Človek, če tega imena s svojim obnašanjem ni vreden. Če starši favorizirajo sebe, svoje imetje, izobrazbo, družbo, ne more biti otrok drugačen. Če dajo in dovolijo svojemu otroku, da razmišlja, da je več vreden, ker je dohtarski, direktorski, bogataški otrok, ne bo nikoli cenil drugih in drugačnih ljudi. Velikokrat pa ravno otroci takih strašev zaidejo na stranpoti. Njihova vzvišena vzgoja se jim vrne kot bumerang.
Krivica lahko “kali”, “rodi” dobrega čoveka. Ni pa nujno. Veliko primerov je, ko so prizadeti ljudje (s krivico, zasramovanjem itd.) postali agresivni, krivični, ker so na podlagi njim storjenih krivic, podobno ravnali tudi sami. Težko je biti pravičen do tistih, ki so ti na kakršenkoli način škodovali. Kdor pa to lahko, vsaka mu čast.

Ampak na tvojo trditev, da krivica ojača človeka, imam še eno pripombo. Tudi brez krivic ali privilegijev (na drugi strani) se da prav normalno odrasti v “zdravega” človeka na duši in telesu. Vem, da to ni vsem dano. Hudo mi pa je vedno, ko to ni možno.

Kar se pa tiče očetov pijancev, šmarnice in teh reči. Mar si večino Slovencev okarakteriziral za pijance? Saj so tudi in ni jih malo, žal! Ampak še vseeno smo Slovenci v večini hetero, ne homo! Mar misliš, da med homoseksualnimi pari ni tudi pijancev? Ali morda samske dame ne pijejo?Zakaj pa sploh ljudje pijemo? Iz navade, iz štosa, zaradi družbe, kar tako, zaradi stresa, razočaranja itd. Te navade pa najprej iz užitka, nato pa iz potrebe (telesa) pripeljejo do pijanstva. Mar misliš, da je to zgolj domena samo zakonskih moških, žensk? So morda samski ali istospolni imuni za zasvojenosti z alkoholom, drogo, seksom? Mislim, da se krepko motiš, če tako misliš. Ne oporekam pa pravici, da tako misliš!
Vseeno se mi zdi, da tukaj mešamo “hruške in jabolka”. Človek bi še mislil, da je bolje biti “samska dama” ali homo, ker sicer postaneš pijandura, pretepač otrok.

Kot sem že zapisala enkrat danes (za Janezom Slovencem), preberi si tudi ti Dnevnikove strani na to odprto temo Novele zakona, za umetno oploditev.