Najprej – sem učiteljica, ki v obdobju šolanja nisem imela težav. Tudi druge sošolke na faksu so prišle iz različnih gimnazij z odličnim uspehom in tako tudi nadaljevale. Zato prosim, ne žalite učiteljev, češ da smo debili, butli in ne vem, kaj še vse.

Kar pa se tiče tvojega vprašanja, oziroma pomisleka- kaj, če bi najprej počakala, da se tvoj otrok sreča s tvojo sošolko, da preživi nekaj časa z njo, pa potem misli, ali je dobra za tvojega otroka, ali ne. Zkaj bi jo morala takoj očrniti. Se zavedaš, da ji morda delaš krivico? In če bi jo kdo tebi, bi te verjetno bolelo, kaj?

Veliko uspeha!!!

Drage moje učiteljice. Kako hitro skočite v zrak. Vas bo ja razneslo. Pa živci grejo, pa gube se naredijo, pa pride do dodatnih frustracij … Kje je pa potem široko srce, pa toplina in prijaznost, ki je tolikokrat propagirana.

Mislim, da so v šoli tako dobri kot slabi učitelji. Da je PF eden lažjih, je splošno dejstvo, pa ob tem nikakor ne trdim, da se tja vpisujejo zgolj neumni dijaki. Da izobrazba še ne naredi človeka je tudi vsakemu jasno. Res pa je kvalifikacija nek temelj,na katerem gradimo, saj drugače lahko šole ukinimo saj jih ne potrebujemo, ko pa tako vsi vse vemo.

Vedno manj je služb, kjer “nič” ne delajo, pa dobro zaslužijo. Zato morajo tudi učitelji poprijeti za delo, za katerega so plačani.
Moram pa povedati, da bi morali učitelje, ki še vedno dnevno za priprave porabijo od 2-3 ure nujno normirati, saj to dobesedno pomeni “kratenje davkoplačevalskega denarja in “časa””. Toliko o delovnih pogojih učiteljev.

Preden pa vam dam kost za glodanje, moram povedati, da sem z učiteljico moje hčerke na razredni stropnji zelo, zelo zadovoljna in ne bi spremnila ničesar.

No moje izkušnje iz gimnazijskih let pa so drugačne. Zanimivo, ampak na PeF so se vpisovali bolj pridni (pomeni z boljšim uspehom in z delovnimi navadami).

Tisti, ki hodite na PeF ali ste jo zaključili pa se nikakor ne zagovarjajte, ker se vam ni treba in niste dolžni.

Draga moja Neli,
sprašuješ nas ‘Kje je pa potem široko srce, pa toplina in prijaznost, ki je tolikokrat propagirana.’
No, ja. Jaz svoje topline in prijaznosti nikjer ne propagiram, ker se mi obrača, ko nekateri blodijo o ‘ljubezni do otrok’ in ‘širokem srcu’, svoje delo pa opravljajo slabo in s predpotopnimi materiali (seveda se izgovarjajo, da zato, ker so jim glavni otroci in ne snov, ki naj bi jim jo podajali).
Zame je poučevanje služba. Kar pomeni, da sem svoje delo dolžna opravljati dobro in korektno in da zanj pričakujem plačilo.
Toliko v vednost, da ne boš mislila, da se vsi učitelji skrivamo za floskulami :))

Nisem brala kaj vse so pisale moje predhodnice, a vem da se človek lahko tudi spremeni…

Sama sem prvi letnik srednje šole ponavljala… zaradi ang… sedaj pa učim matematiko na srednji šoli. Bila sem velik upornik in sem se morala upreti “sistemu” in staršem… in moj upor je bil posledično nagrajen z ponavljanjem letnika… Kar pa se je spremenilo, ko sem ponovno začela obiskovati prvi letnik, od takrat naprej nisem imela več problemov v šoli, ampak nasprotno sem bila med najboljšimi.

Če bi me danes sodili bivši sošolci, mislim da bi me sodili podobno kot ti, pa vseeno mislim, da sem dobra profesorica. Mogoče zaradi izkušenj, ki jih imam, lahko dijake bolje razumem in vem da rabijo vodstvo in avtoriteto, ki jih razume.

Počakaj in boš videla, mogoče pa boš prijetno presenečena.

Čeprav sama nisem hodila na PF, se mi ( kakor sem videla pri prijateljicah in sodelavkah ) niti slučajno ne zdi lahek.
Potem vam povem eno zgodbo o enem od mojih sošolcev, ki je v drugem razredu osnovne šole ponavljal razred, kasneje pa končal pravo in je danes sodnik.
Takih zgodbic poznam kar nekaj.
Sem pa tudi slišala, o čemer tudi sama razmišljam, čeprav se bo komu zdelo, da pljuvam v lastno skledo- da tisti, ki pride do ene stopnje, ko se ne more več učiti naprej, uči druge. Priznam, da razmišljam na tak način tudi o sebi. Ampak ali je zato rečeno, da taki ljudje učimo slabo? Mogoče ravno zato toliko bolje, ker se zavedamo pomankljivosti naših učiteljev.
Sama sem zelo rada učiteljica, uživam v svojem delu in se mi res vedno bolj zdi ( ker danes vedno bolj rabimo ravno to ), da je najbolj pomembno to, da se OTROKU posvetiš s srcem in da ima občutek, da ti ni vseeno zanj. Tudi, če ga naučiš malo manj matematike in tudi, ča naredi dva počepa manj, kot je predpisano.In tudi, če ga kdaj nahruliš in mu poveš, da je nekaj naredil narobe. Ne bo ti zameril, če bo vedel, da ga kljub temu imaš rad in ga spoštuješ. Tega občutka današnja šola ne daje več, ker je pomembno samo znanje. Zelo pomembno je, da se z njim ukvarjaš, si vzameš čas zanj, ker danes tudi starši nimajo časa za svoje otroke. Koliko je dva krat dva, te lahko pa danes tudi robot nauči!

Lep pozdrav,
otroke je potrebno učiti s srcem in ne z izobrazbo. Mislim, da izobrazba ne prinese in ne nauči tiste srčne kulture, ki jo morajo imeti učiteljice.

’tisti, ki pride do ene stopnje, ko se ne more več učiti naprej, uči druge. ‘

Hja, no, potemtakem bi po šolah delalo veliko tistih, ki so uspeli narediti samo osnovno ali srednjo šolo. Tudi oni so namreč dosegli svoj plato, kajne? In po tvoji logiki bi vsi samo študirali in po koncu šolanja (ko ne bi šlo nič več v glavo) postali učitelji. Pa nekako ni tako.

Ta trditev pa se mi zdi zgrešena tudi zato, ker omalovažuje sposobnosti učiteljev. Bore malo poznam takih, ki so šli poučevat, ker ne bi bili sposobni narediti kakega magisterija ali si najti službe drugje.

KAJ PA ČE BI SE ZASE BRIGALA? ALI PA NAJEMI PRIVAT UČITELJA, ČE JE TVOJ OTROK TAKO POSEBEN IN OD NJIH ZAHTEVAJ SPRIČEVALA OD PRVEGA RAZREDA DALJE.

hja, če je bila v OŠ slaba učenka, še ne pomeni, da je naumna. Čudno na srednjih šolah se srečujemo ravno s problemom,ki nam ni najbolj jasen.

Učenci, ki so bili v OŠ odljičnaki, se v srednji izgubijo (ne vsi, da ne bo pomote, veliko pa), tisti z povprečnimi ocenami pa z lahkoto delajo, hmm zakaj, očitno je z osnovnošolskim sistemom nekaj narobe, ali pa v osnovni šoli veljajo le poznanstva in prijateljstva, Povprečni otroci pa znajo delati, torej so nekje pridobili to znanje, ki bi ga v OŠ morali privzgojiti vsem. Nikoli mi ne bo jasno, da učenec z odliko, ne zna sestaviti niti povprečnega eseja, ali rešiti problemske naloge, res čudno, meddtem, ko učenec z nekoliko slabšo oceno sestavi čudovit esej, smešno kajne.

ni vse v inteligenci, ki jo otrok slej ko prej preraste, največ so delovne navade in če teh ni, ker se od odtrok premalo zahteva, se tudi tisti, ki so nadpovprečni glede IQ, hitro izgubijo med množico, medtem pa z vstrajnostjo in pridnim delom tisti z povprečnim IQ dohitijo in prehitijo vrstnike.

ne bom sodila učitelje v osnovnih šolah, ker vem, da se jih večina trudi, seveda pa so tudi izjeme, ki izbranim otrokom delajo medvedje usluge.

Nisem brala vseh postov, ker mi je že na začetku postalo prav hudo. Zelo sem žalostna, ker imajo nekateri starši takšen odnos do učiteljev in učiteljic. Res je, ljudje smo si rzlični, zato smo si različni tudi učitelji, tudi starši in tudi učenci.
Ena piše o gumpcih, ki so po nekem naključju postali učiteji njenih otrok. Sama sem bila v OŠ in gimnaziji odlična učenka, nato sem se vpisala na Filozofsko fakulteto v Lj in diplomirala iz slovenščine, poleg tega pa imam še eno diplomo. Sedaj že nekaj let učim v osnovni šoli in svojemu delu posvečam zelo veliko časa, trudim se biti dobra, sodobna, pravična, prijazna … učiteljica. Trudim se za dobro otrok, želim jim le najboljše in jim tudi želim dati le najboljše. Vedno pri otrocih iščem le najboljše lastnosti, čeprav nekateri od doma prinesejo veliko arogance, nedelavnosti … , tudi nasilja. Z otroki se veliko pogovarjam, skušam jim na razne načine pomagat.

Res sem zelo žalostna, ko berem take komentarje. Veste, učitelji hočemo vašim otrokom le najboljše!!!

Lanala, oprostite izrazu, ampak vi ste ena butasta mama, ker tako razmišljate in verjamem, da boste imela še kup navideznih problemov do konca šolanja vašega otroka, v katere verjamete samo vi. Se boste poglabljala v znanje učitelja ali vašega otroka? Sram vas bodi! Katero fakulteto ste pa vi končala?

Še moje mnenje:
– so učitelji, ki so zelo sposobni in dojemljivi za vse, tudi težave otrok in staršev (pa čeprav “se jim kasneje odprlo”, kar je zelo mogoče zaradi že zgoraj omenjenih razlogov),
– so pa tudi učitelji, ki so naredili magisterij, pa od tega nima nihče nič, če niso po duši in srcu učitelji,
– za eno učiteljico (če to sploh ste, draga “učiteljica”, ni lepo uporabljati besed ko so “ena butasta mama”…kaj pa če se vam nemara zareče v razredu pa rečete “en butast otrok”…,
– mi smo se že v gimnaziji naučili, da se ne reče “se boste poglabljala”, ampak da je prav: “se boste poglabljali”.

Učitelji, navedeni pod prvo alinejo so premalo cenjeni, čeprav so zlata vredni (pa čeprav imajo samo višjo izobrazbo!) – verjetno pa ravno zaradi tistih, navedenih pod drugo alinejo.

Pa lep pozdrav od še ene butaste mame!

veliko otrok težje kočna osnovna šolo potem pa ko se vpišejo dalje jim gre veliko boljše. To pa zaradi tega ker jih tista snov bolj zanima in je učenje drugčno. V os pa še ne vem kaj si želi postati in zakaj se sploh uči. Nima še pojmov tako razvitih. MOje sošolke iz oš o bile dobre na to pa v 4letni srednji odlične. Tiste ki pa so biče v oš odlične pa jim gre sedaj slabše. Niso vse tak ampak jih je veliko. Me pa zanima kakšen faks ste vi naredli da tako pametujete? In še zdravniki komaj narediji šolo potem pa zdravijo. In morda je ona faks naredla z odliko. Kaj zato ker je v šoli bila mali slabša sedaj ne sme učit? Boste šli do ravnatelja ali nje in ji prepovadali? Tako butastega vprašanja pa že dolgo ne. Rajši bi bili veseli zanjo da ji je uspelo, za razliko od vas.

Avtorici toplo priporočam knjigo Šolske bridkosti. Avtor je Daniel Pennac, slavni pisatelj in učitelj, ki je bil v osnovni šoli najslabši učenec, nad katerim so obupali tako starši kot učitelji.