Pozdravljeni

Znašel sem se v totalno obupnem položaju kar se tiče odnosa s partnerko. Sam več enostavno ne vem kaj in kako naprej brez neke prave pomoči.

Star sem 33 ona 30 imava 2 prečudovita otroka (4 in 7 let). Živimo pri njenih starših v mansardi, imamo vse za sebe. Skupaj sva 10 let.

Težave se pojavljajo zadnje 2 leti, ampak zadnje pol leta je pa živi obup. Ko jo prime me je sposobna ignorirati tudi po celi mesec, čeprav ji ne storiš nič žalega. Naj povem, da doma ogromno postorim sam, tudi pri opravljanju gospodinjskih del sem vedno prisoten in se trudim kar najbolj pomagati, prav tako pri otrocih, sem veliko časa sam z njima zaradi njene službe (dela v bolnišnici) zato sem skoraj vsaki vikend sam, ampak po resnici povedano je takšno olajšanje ko smo sami, nobenega tečnarjenja, kreganja zaradi nekih bv stvari …

čedalje bolj me najeda ta odnos ki je nikakršen, enostavno ne razumem da se dan prej normalno pogovarjamo, hecamo … naslednji dan pa pridem iz službe pa ne pozdravi, napade iz prve kreten, glup ded …  da ne pišem še naprej kaj vse. prav tako je pri otrocih, ko jo prime da se kaj popacka ali umaže začne s kletvicami na otroka.

in potem je to začaran krog ki lahko traja tudi po celi mesec, jaz se tudi potem odmaknem in ko vidim da se je pomirla se poskušam pogovorit z njo ampak me znova in znova zavrača češ da nič ni da je vse ok.

Na podlagi tega se itak razume da tudi spolnosti med nama ni kar me še dodatno najeda, ker jo imam res rad in bi rad popravil stvari, se pogovoril o vseh teh stvareh ampak je nemogoče. Se mi zdi da sem ji dober samo takrat ko me potrebuje za njeno korist.

priznam tudi sam nisem oh in sploh ampak pokažem vsaj voljo do nje, ji velikokrat pokažem da jo imam rad da mi nekaj pomeni, jo povabim na kavo, večerjo, kupim kakšno majhno pozornost ampak nazadnje kam sla šla sama je bilo pred 2 leti.

Sam sem se bolj začel ukvarjati sam s sabo ker drugače nevem kam me bo to pripeljalo, ko tamala dva zaspita se oblečem in grem v fitnes da vsaj za 2h odmislim vso sranje ki se nabira že lep čas.

Včeraj sem šel malo prej iz službe (delam vsaki dan od 6-14, sem menjal 3 izmensko delo za novi položaj v istem podjetju, da se lažje organiziramo), da sem skuhal doma kosilo, pospravil sem po hiši, ji skuhal kavo, šel po otroka v vrtec in potem v fitnes. tamala dva sta tistih 20min preden ona pride iz službe počakala pri dediju in babi.

pridem domou pa cela štala, sadili so božično žito in sta itak tamala dva umazala malo po tleh mizi itd. da ne omenjam vseh kletvic in besed ki jih je izgovorila. sam pridem v kuhinjo ji dam kavo ki sem jo mimogrede kupil po poti domou na petrolu, jo je zlila v umivalnik češ da ne bo pila kave. In potem se je začelo od kretena itd. zmetala je božično žito čez okno.

čez 15 min sem pa sam s tamalima posadil to žito brez kakršnih koli problemov, drenja itd.

In tako se potem začne ta njen molk in je ona užaljena in žrtev vsega, se ne pogovarja z mano razen nekih osnovnih stvari.

skratka point vsega je da več ne vem kaj in kako, ker me ta tišina iz njene strani ubija in to ona ve zato pa tudi nadaljuje s tem pač takšno je moje mnenje.

Nekam pač moram izlit vso sranje ki se nabira.

Spoštovani,

če bi psihoterapevt raziskoval razloge, da je partnerka spremenila vedenje do vas, bi začel nekako tako:
– kdaj je začela spreminjati vedenje (ste zapisali dve leti)
– kaj se je v njenem ali družinskem življenju spremenilo
– kaj partnerka s takim vedenjem doseže (npr. doseže določen odziv od vas kot ste sami opazili)

Terapevt pri tem upošteva zunanje okoliščine, pa tudi partnerkine morebitne notranje razloge. Ta trenutek vemo malo o teh razlogih. Vemo, da obstajajo točno določeni razlogi za spremembo vedenja pri partnerki. Ali so praktične narave ali psihološke ter ali zavedni ali nezavedni in kateri so pa ne vemo, ker ne poznamo partnerkine strani zgodbe. Iz zapisanega lahko posumimo na hipotezo, da partnerka v določenih obdobjih do vas čuti prezir. Žaljivke kreten, ded glup običajno izraža oseba, ki povezuje osebno vrednost s tem koliko je nekdo pameten/inteligenten/tenkočuten/empatičen. Lahko tudi, da ima partnerka določena prezirljiva prepričanja vezana na vse moške. To so samo izhodiščne misli. Lahko je tudi marsikaj drugega. Lahko bi bila izčrpanost/izgorelost pri partnerki, lahko bi šlo za varanje, lahko bi šlo pri njej za občutek, da vi kršite vajino psihološko pogodbo, in tako dalje. Najbolj učinkovito se bosta zadeve lotila, če si bosta organizirala nekaj ur partnerskega svetovanja.

Skoraj vedno se izkaže, da razlogi za težave v partnerstvu niso enostranski in da imata oba partnerja od nekega lahko tudi destruktivnega vedenja koristi. Te so lahko zaveste, lahko pa nezavedne. Če partnerka ne želi, lahko tudi samo lahko v svetovalnem procesu raziščete svojo stran zgodbe. Zelo verjetno obstajajo globlji razlogi, da tolerirate tako grobo vedenje do sebe, težke žaljivke, ignoriranje.

Če želite sami raziskovati, si lahko več o tem preberete na prvih 100 straneh knjige Katere igre igrajo narkomani. Ta prvi del knjige je splošen in ni vezan na temo zasvojenosti. Poiščite v knjigi igro, ki jo s partnerko igrata. Tako boste naši izhodišča za razumevanje in potem razrešitve problema. Priporočam tudi knjigo 5 jezikov ljubezni. Če želite razumeti partnerkin prezir, priporočam knjigo Eomocije, Zorana Milivojević, poglavje Prezir.

O psihološki pogodbi si lahko preberete v mojih prejšnjih odgovorih na podobne teme:
Izdaja zaupanja in kako naprej
Naj ostanem ali grem?
Izmučena od “vzgajanja”
Nasvet v zvezi z ločenim moškim
Izbira slabih moških

Lep pozdrav,
Uroš Drčić

Napisano je ugibanje, ampak mogoče pa kaj pomaga.

Je v fazi, ko je verjetno izjemno nezadovoljna s svojim življenjem, če vprašaš mene, je razlog v temu, ker ji služba pobere vso energijo in fokus. Je tako, da vsi v nekemu obdobju v svojemu življenju igramo neko vlogo, potem pa nam jo telo začne zavračati in to je lahko posledica tega. Pazi pri sebi, ker igraš prav tako neko vlogo, pa je vprašanje koliko časa boš zdržal – ko ne boš mogel več, bo že zdavnaj prepozno.

Prvo moraš vedeti, da problem ni v tebi, ampak v njej. Zdej, ali je nevrotik, ali je kolerik ali pa samo nezadovoljna s trenutnim stanjem, ne ve nihče. Žalostni del je v temu, da bolj ko ji odnašaš rit s kuhanjem, otroci ipd., slabše bo, ker bo samo še bolj osredotočena na službo.

Prav tako s tem, ko se ji podrejaš, paziš kaj rečeš/delaš, samo nagrajuješ slabo obnašanje, posledično postaja samo še hujša. Več kot očitno je naveličana vsega, relevantno vprašanje zame je, ali ima mentaliteto žrtve? Ker če jo ima, imaš izjemno velik problem, takšnim se ne more dopovedati ničesar.

Zdaj, kaj narediti? Si svoja oseba in ti težko kdorkoli reče, kaj naredi, če ne spada način v tvoj karakter.

Jest vem samo to, da takšnega načina nebi dopuščal, so se tudi pri moji boljši polovici pojavili znaki, da gre lahko v takšno smer. Ampak sem ji hitro dopovedal, da tega ne bom dopuščal, ker njena služba in njeni problemi so njeni. Če želi naj da odpoved in bo nekaj mesecev frej, oziroma brez službe, da se spočije in si uredi novo, ampak njene jeze naj ne preusmerja name ali otroke, ker bo s tem izrabljala mojo ljubezen do nje. Glede spolnosti, ki je prav tako upadla, ona točno ve, da rabim 3-4x na teden, če ji nisem pomemben, naj se zaveda, da bom poskrbel potem sam zase, ampak naj se ne čudi, če bom imel potem manj zanimanja zanjo. Lahko še naštevam, ampak bistvo je bilo v temu, da naj me ne ima za samoumevnega, sebe tretira kot žrtev in potem deluje pasivno ter agresivno.

Pač sama je dopustila, da ji je to služba naredila, naj probleme rešuje pri izvoru. Ima vso ljubezen in podporo, ampak ne za takšno obnašanje. Skratka, važno je da ostaneš “moški”, neko spoštovanje do tebe mora imeti. Ker če je to porušeno, potem gre samo še navzdol.

Ne vem, upam, da je kaj pametnega napisanega, z gotovostjo pa lahko rečem samo to, da nima spoštovanja do tebe, očitno materinskega občutka do otrok in končni rezultat v kolikor se nič ne spremeni veš kakšnen bo. Ni pa vse na tebi, prvo si mora sama želeti pomagati, šele nato ji lahko ti.

Good luck, naj te ne bo strah izraziti svojega mnenja in ne pusti se sprovocirati.

Tvoja partnerka je verjetno res utrujena, izčrpana, izmozgana od dela v bolnišnici, vendar za njeno obnašanje, za njene izpade, kletvice, žaljenje, ni opravičila!

Ne zaslužiš si, da te zmerja s kretenom in ostalimi psovkami! Biti bi morala srečna in hvaležna, da ima tako razumevajočega partnerja, ki doma za vse poskrbi. Zgleda, da več kot narediš, bolj kot ji ustrežeš, bolj je nesramna do tebe.

Ko bo spočita in dobre volje, se pogovori z njo. Ugotoviti moraš vzrok njenega obnašanja? Je samo utrujenost, izčrpanost ali obstaja možnost, da se te je enostavno naveličala?

Upam, da se pogovorita in se pobotata.

Ko tole berem, me kar malo stisne. Kako ste zdaj, @totalni obup ? Se strinjam z zgoraj napisanim. Verjetno je res zelo nezadovoljna sama s seboj in se posledično nad vami znaša. Zaradi tega se najbrž počuti še slabše, a očitno je povsem nezrela, da bi to priznala in se opravičila. Tako kot si napisal. Kar ti preostane je, da se fokusiraš nase in na otroka. To, kar je tvoj del v partnerstvu in očetovstvu. In najpomembneje, kar ti morda manjka, moj nasvet za spremembe na boljše bi bil: SPOŠTUJ SE IN POSTAVLJAJ MEJE. Spoštljivo, mirno, a jih postavi. To si dolžan svojim otrokom in sebi. Ko se znaša nad vami, jo ustavi. Ustavi jo, ko zmerja otroke. Nekaj v smislu: “Okej, videt je, da si čist iz sebe, pejt se ohladit, tole pa nam prepust.” in potem, ko sta sama, ji povej, da ne dovoliš, da v prihodnje psuje mala dva, da če se to ponovi, ne boš več tako takten do nje, da ji kot zdaj to govoriš na samem, ampak ji boš vpričo njiju dveh rekel, naj neha. In če se ponovi, bi jaz vpričo otrok rekla: “Zdej pa dost. Tkole se pri nas ne bomo pogovarjal. Nehaj žalit.” Če se hoče prepirat: “Sama s sabo se pejt ven kregat, tukej se bomo pa sam mirno pogovarjal.”  Glede spolnosti pa bi rekla, da ti je res težko, ampak verjetno se tudi ti težko zbližaš z njo, dokler je kot ris.

Bom na kratko napisala, da mi po opisu deluje, kot da bi imela ljubimca. Tako se nihče ne  obnaša, ko je  nezadovolen  s sabo ali v stresu, še posebej ne ženska. Tukaj prihaja do izraza, da ste ji skupaj z otroci napoti. Najraje bi se vas znebila. Pa še slabo vest ji zbujate, ko vas vidi. Na vašem mestu bi se  pozanimala okoli tega, pregledala telefon, potipala njene kolegice iz službe, bila pozorna na njeno morebitno povečano odsotnost. Grdo je, da vas takole vleče za nos.