Marko,
ni moj namen ti ne vem kaj očitat, sodit o tebi. Te ne poznam. Zmotilo me je samo to, kar si napisal, verjetno brez kakšnega konkretnejšega premisleka, kar na splošno, o folku, ki “pride jokat na forum”.
Mogoče bi tudi ti moral kdaj malo pojokat in bi ti bilo lažje. Vsi imamo “okostnjake v omari” in vsem je včasih lažje drugim svetovat kot dejansko vso to teorijo upoštevat pri sebi.
Drugače pa se mi zdi v redu, da se v bistvu kar precej potrudiš pri vsakem zapisu. To cenim pri ljudeh. 🙂

To ni neka znanost. Vsak človek izhaja iz sebe. Človek, ki opisuje svoj problem, opisuje svoj notranji svet in kako on ta problem doživlja. Kdor mu svetuje, to informaicjo, ki jo je dobil od avtorja teme, preslika v svoj svet in svetuje v skladu s svojim notranjim svetom. Tu potem pride do trkov. Tisti, ki svetuje, bi moral vsaj poskusiti najprej stopiti v čevlje tistega, ki ima problem in poskusiti razumeti, zakaj razmišlja, tako kot razmišlja.

It ain’t over till it’s over

No, svoj namen le ti poznaš, zato zame niti ni pomemben. Lahko razumem vsakega, brez da bi me osebno prizadel (vsaj prek neta ne), čeprav ni bilo vedno tako.
ko sprejmeš svoj svet, takšen kot je v resnici, te težko karkoli vrže iz tira. Do težav prihaja takrat, ko svet ni takšen, kot si ga predstavljamo. Takrat se čutimo ujete, prizadete, manj vredne. Namesto, da bi svoj svet sprejemali, iščemo ljudi, ki so nam podobni, saj ti svet vidijo podobno. Ob takih se spet počutimo bolj varno, ampak samo do takrat, ko nas resnica spet ne zadane. Zato preveč sočutja ni pravi način. Moramo tudi pokazati na odgovornost nekoga, če jo vidimo. Če je ne pokažemo, se meni to zdi to žrtve problema krivično, ker mu s tem ne pomagamo na dolgi rok.
Kar se pa tiče jokanja. Saj vsi jočemo v sebi. Meni ni težko “jokat” nekomu, ki mu zaupam. Kakorkoli, takih situacij ni bilo veliko, ker sem kmalu spoznal, da bom svoje težave moral reševati sam, ne glede na to, komu zanje povem. Spoznal sem tudi, da neodgovoren človek ne zmore prenesti dejstva, da je tudi sam odgovoren za svoja dejanja, zato s kazanjem usmiljenja takemu človeku ne pomagaš, če ga le tolažiš in kažeš razumevanje, ker ga s tem obdržiš na mestu, lahko dobi občutek, da je to, kar se mu je zgodilo, dejansko le posledica krivičnosti drugih ljudi. Tak človek potem sploh ne prepozna svoje odgovornosti in bo naslednjič z isto napako ponovno padel v isto situacijo. Dokler ne spremeniš potrebnih prepričanj, se ti dogajajo iste stvari, lahko tudi do smrti.
Zdaj, če so te stvari pozitivne in koristijo tebi in drugim, potem jih seveda zadrži in tega ni treba spreminjat, če pa ti povzročajo bolečino in razočaranje, pa se ozri vase in pomisli, kaj lahko spremeniš, da bo boljše zate in hkrati za druge. Če bomo poskrbeli samo zase, pri tem pa bodo drugi trpeli, spet nekaj ne počnemo prav. Ljudje smo namreč socialna bitja in potrebujemo druge, želimo si jih. Tako smo tudi preživeli. Razen, če je sedaj napočil čas, da svoje vrste malo razredčimo. :))

“Spoznal sem tudi, da neodgovoren človek ne zmore prenesti dejstva, da je tudi sam odgovoren za svoja dejanja, zato s kazanjem usmiljenja takemu človeku ne pomagaš, če ga le tolažiš in kažeš razumevanje, ker ga s tem obdržiš na mestu, lahko dobi občutek, da je to, kar se mu je zgodilo, dejansko le posledica krivičnosti drugih ljudi. Tak človek potem sploh ne prepozna svoje odgovornosti in bo naslednjič z isto napako ponovno padel v isto situacijo. Dokler ne spremeniš potrebnih prepričanj, se ti dogajajo iste stvari, lahko tudi do smrti. “

Marko, mislim, da premalo poznaš ali uspeš spoznat ljudi na tem forumu, da bi lahko delal takšne zaključke. Niti ne moreš točno vedet ali se je človek kaj in česa naučil na svojih napakah niti kaj se v resnici dogaja v njem samem, kako gleda nase, na svoja prepričanja. Oprosti, ampak zdi se mi, da imaš neke svoje teorije, ki jih vztrajno ponavljaš za vse, zraven pa ne pozabiš omenit, da ti pa si se spremnil,da si se naučil itd. Saj ne moreš vedet kaj vse se je človeku, ki je nekaj opisal kot problem, v resnici dogajalo. Kako on živi potem, ko ti misliš, da živi “mirno naprej kot da se nič ni zgodilo”. Mislim, da ti ta forum daje premalo vpogleda v karkoli, da bi lahko mirno postavljal takšne pavšalne zaključke, da nihče ne sprejme svoje odgovornosti pri določenem problemu. Pa da se jim ponavljajo iste stvari itd. To so preveč pavšalna sklepanja.
Zelo rad kažeš s prstom na druge. Glede na vsa tvoja spoznanja do katerih naj bi prišel. Nekdo te je moral zelo prizadet. In ti še vedno misliš, da ta človek ni bil sposoben sprejet odgovornost za določeno situacijo. Drugače skoraj ne more bit, čeprav boš trdil nasprotno. 🙂

🙂 Glej, kar naprej mi podtikaš to, kaj si jaz mislim, kot da imaš vpogled v moje misli. Ravno to, kar meni ves čas očitaš, počneš sam(a). 🙂
Nikjer nisem napisal, da vem, kaj vse je v človeku in da vem, kako potem živi naprej. Verjamem, da se kdo tudi zamisli in pride do kakšnih spoznanj, četudi nič več ne napiše na forum. Ja, tudi to se dogaja. Opisoval pa sem tudi drugo stran zgodbe, ko se ljudje nič ne naučijo. To še ne pomeni, da mislim, da se nihče nič ne nauči, če tega ne omenim.
Malo se umiri z ugibanjem okrog tega, kaj kdo misli. V drugih vidiš le odsev svojega sveta. Tega se le nekako znebi, sicer pa mi je všeč tvoj pristop, ker je umirjen. 🙂

Marko,
jaz sem skuliran človek 🙂
Ja poskušam te razumet. To pa počnem samo zato, ker sam ne opisuješ svojega problema, sem pa prepričana, da ga imaš. Te moti, če ti nekdo “podtika”, kaj misliš? Prav. Boš mogoče vsaj razumel kako je drugim. Čeprav tudi jaz, podobno kot ti za druge, izhajam samo iz tega, kar si napisal. 🙂
Sicer pa se mi ne da več ukvarjat s tabo, ker se mi zdi, da tudi ti, tako kot praviš za druge, iz tega ne boš ničesar odnesel. Si preveč zacementiran v svojih prepričanjih. 🙂 No, lepo se imej.

“V drugih vidiš le odsev svojega sveta. Tega se le nekako znebi,”

Marko sploh ne gre za to. Nima moj svet nič s tem, ker ga v to zadevo niti ne vlačim. Jaz sem glede vsega tega tukaj zelo nevtralna, ne mislim gradit načrtne kariere forumskega pisca. Do tebe pa imam drugačen “odnos” kot do ostalih, še posebej ljudi, ki nastopijo z lastnim problemom, zato, ker vidim, da nenehno ponavljaš določene zelo nevarne teorije in to na kar prepričljiv način. Seveda imaš pravico do tega, jaz pa neke vrste dolžnost, da te opozorim na to.

Ok, če bi rad razumel mene, potem tako reči. Ne, mene ne moti, da mi podtikaš. Le povedal bi ti rad, da s tem ko mi podtikaš svoje misli, na podlagi teh zmot delaš neke sklepe. Normalno je, da sklepi ne morejo bit pravilni, če imaš zmotno predstavo o meni in mojih mislih. Ampak to ni moj problem, lahko pa to nastane tvoj problem, v kolikor boš enako počel z nekom, ki ti veliko pomeni. Prav tako bi bil to moj problem, če bi recimo moja partnerka to, kar počneš ti, počela z mano. Ampak na netu je to še nekako opravičljivo in razumljivo, ker se med sabo ne poznamo. Eni vedo o delovanju človeškega uma veliko, drugi malo. Če mi podtikaš samo zato, da mi pokažeš, kar ne delam prav, tudi prav, ampak ti ni uspelo. Pač to je to, o čemer govorim, ne moremo od drugih (neznancev) pričakovat, da bodo z nami ravnali tako, kot da nas poznajo v dušo, če še sami sebe ne poznamo. Lahko si tudi misliš, da imam problem, to je tvoja osebna pravica. 🙂
Hvala tudi za opozorilo. 🙂

Joj, Marko, zdaj si vse pomešal in delovanje človeškega uma in partnerje in forum. 🙂

Poglej, če še nisi razumel, je moj edini razlog, da se oglašam, ta, ker nastopaš v poziciji nekakšnega svetovalca, ki naj bi o človeškem umu veliko vedel. Ne vem koliko veš, vidim pa določene napake.
Tisto o partnerju itd. lahko mirno izpustiš. Ne moreš me na podlagi tega, o čemer ti govorim, primerjat s tvojo partnerko. Malce smešne so te primerjave za nekoga, ki se ima pod nadzorom, se ti ne zdi? Ampak razumem, prizadela sem tvoj ego in odzval si se “po moško”.
Sicer pa jaz običajno s partnerjem ne debatiram o forumskem svetovanju, ker to niti ni njegovo področje, ne profesionalno ne hobi.Najin odnos določajo druge stvari. Moje oglašanje lahko razumeš kot mojo profesionalno sfero, moj partner in moj odnos z njim ali običajni odnosi z ljudmi, pa so moja zasebna sfera. Razmeš razliko?
O delovanju človeškega uma pa si upam trditi, da vem kar precej nikakor pa ne vem vsega. Seveda z ustreznimi dokazili ne zgolj na podlagi moje lastne subjektivne percepcije.
Ampak kot sem že dejala, te puščam v tem tvojem prepričanju, da je tvoj prav bolj pravi od drugih. Ne v najini “debati”, da ne bo pomote, ampak v vseh ostalih primerih. Da mi ni uspelo in da mi ne bo uspelo pa sem že sama ugotivia v prejšnjem zapisu. Toliko že vem o človeškem umu, da mi je jasno, kdaj je smiselno dvignit roke od vsega.Gre za odgovornost do sočloveka, do ljudi v stiski, ne za moj ego. Moj ego lahko prebavi vse. 🙂 Srečno, pa veliko “odgovornih” zapisov ti želim.

Zanimivo je, kako narobe si vzela večino mojih zapisov. Predstavljaj si, da nekomu nekaj opisuješ, ta pa potem nariše nekaj povsem nasprotnega od tega, kar si mu opisoval. Škoda, ampak mogoče je res v tem primeru bolj dvigniti roke, ker bi sicer tvoj ego, ki vse prenese, lahko spoznal kaj novega o sebi, kar bi malo težje prenesel. 🙂

Razume te. Želiš me opozorit, da ne ravnam pravilno. To je tvoja pravica in čutiš dolžnost. Ampak, moja dolžnost pa je, da te opomnim na nekaj, samo ne vem, če bo tvoj ego to prenesel. 😉
Seveda nastopam v vlogi svetovalca, ki naj bi o človeškem umu veliko vedel. Je to mogoče je? Je možno, da si to samo domišljam? Tudi je. Ti vidiš določene napake, pri tem pa pozabljaš na dejstvo, da ne veš, koliko v resnici vem jaz (sama tako praviš) in pozabljaš, da morda vem več od tebe. Če vem več, imaš torej že v izhodišču napačna prepričanja o samem delovanju ali pa ti manjka kak kos informacije, da bi videla stvari tako, kot jih vidim jaz. Se pravi, da so napake, ki jih vidiš pri meni, morda le posledica tvojega pomanjkanja znanja, ki ga boš morda še osvojila. Lahko to sprejmeš?
Jaz bom pa sprejel tudi to možnost, da veš ti nekaj več in zato ne vidim, kaj mi sploh želiš povedat, čeprav mislim, da vidim. Saj sem zgoraj zapisal.
Pa, če imaš namen replicirat, bi to raje prestavila na privat, to bi bilo pošteno do drugih, ker mislim, da tole več ne spada pod to temo. Ampak se bo treba registrirat. Ok? 🙂

Ne, Marko, fejsbuk generacija ti pravi, kar smo ti večkrat med vrsticami že drugi: da si si obul prevelike čevlje. Ti misliš, da si s pomočjo svojega skromnega iskustva sposoben razložiti vse, kar se dogaja na tem svetu. Pa nisi. Niti razumet nisi sposoben vsega, sploh nimaš šans.

Marko, bodimo odkriti, vse tvoje “znanje” o človeški psihi, s katerim se bahaš na forumih, izhaja iz tvojega samospoznanja in iz pripomočkov za samospoznanje in osebno rast. Dvomim, da si kadarkoli vzel v roke kakšno resnično psihološko čtivo, z tvojih izvajanj tega ne zaznati.

Marko, ko se boš zavedel, kako malo v resnici veš, kako ozko gledaš na svet okoli sebe, takrat boš resnično lahko napredoval. Dokler pa misliš, da si najpametnejši, ker bereš priročnike za samospoznavanje, napredka ne more biti.

Vem, kaj pravi Spider. Hvala za dodatno pojasnilo. Prav imaš, res nisem sposoben razložit vsega, v tem trenutku. Tega si niti ne domišljam. Če ima kdo tak občutek, da si to domišljam, ima pač napačno predstavo o meni. Ta “problem” naj pripiše sebi. Če pa to zanj ni problem, pa me lahko karkoli vpraša, lahko udarimo kakšno debato na to temo. Če bi rad nekomu pokazal, da se v svojem pogledu moti, stori to tako, da predstaviš svoj pogled, ne pa da drugega obtožiš, da ta nič ne ve in misliš, da si s tem kaj pokazal. No, nekaj si, priznam. Kaj misliš, kako izpadeš ti v taki situaciji? 🙂
Spider, od kod izhaja moje znanje, vem samo jaz in nihče drug. Vsi ostali samo ugibajo, ali pa si to domišljajo, najverjetneje sodijo po sebi. Pomisli. Kdo je domišljal v tem primeru? 🙂

Zelo malo vem (v tvojem svetu), vendar sem se hkrati naučil ogromno stvari (v mojem), ki mi v resničnem življenju zelo koristijo. Ti rečeš bahanje, jaz pa rečem zavist. 🙂 Mogoče je pa vse le en mali nesporazum.

Dragi Marko, predlagam, da zaključiva s to off topic temo. Opažam, da se te je nekaj vendarle “prijelo”. 🙂
Če se odločim za registracijo, se ti oglasim. Da boš vedel, kdo sem, ne da bova razpravljala privat dalje. Zavidam ti ne. Verjetno ti tudi kdo drug ne. To je smešno. Tudi nisem neodprta za sprejmanje drugačnega mnenja. Učimo se vse življenje. Tudi od tebe se lahko česa naučim, ne pravim, da ne. Jasno mi je, da si šel v življenju skozi določeno transformacijo, ki jo dojemaš kot pozitivno. Prav je tako. Veliko si pridobil, veliko lahko tudi daš. Ampak ostani ponižen, če zmoreš. Ko človek zleze z osla na konja, še ni izkušen konjenik. Se pa oproščam, če sem te preveč “napadla”. Nekdo te je moral. 🙂

Se strinjam z nasvetom o ponižnosti. In, opravičilo ni potrebno. 🙂

Tudi sama sem spoznala fanta preko frendi in flirt, takoj sva se ujela, bila sva zelo srečna skupaj. Nobene skrivnosti ni imel pred mano, jaz ne pred njim, v vsem me je razumel in jaz njega. Bila sva kot ustvarjena drug za drugega. A nato sem nekoč, ko sem potrebovala en njegov sms na njegovem telefonu, mimogrede videla, da mu ena druga ženska (ki nisem jaz), pisala, kako ga ljubi in kako ji je žal, da ne moreta biti skupaj… Film mi je počil, saj je prišlo iznenadan, niti ena stvar v razmerju ni kazala na to, da bi bilo karkoli narobe.
Takrat me je prepričal, da je šlo samo za zajebancijo, da ni resnično itd. Sama sem mu verjela, ker sem hotela verjeti. Od takrat dalje je mobi skrival in ga imel na geslo. Enako tudi računalnik. Počasi se mi je posvetilo, šla sem ga preverit na internet in našla kup njegovih profilov, z njegovimi slikami… oglase, v katerih išče kraljico svojega srca….

Sedaj seveda nisva več skupaj. Takoj potem, ko sem ga pustila, je dobil novo punco (domnevam, da na portalu, ker živita na različnih koncih Slovenije) in še vedno je aktiven na različnih profilih. Tako da svetujem, da tudi če zgleda vse super oh in sploh, bodite previdne in preverite, če še obiskuje te profile.

A lahko bolj podrobno opišeš ta vajin skupni čas. Kje sta živela, sta obiskovala drug drugega doma, kako dolgo je trajalo, da si to spoznala, se je že prej čudno vedel, koliko časa sta preživela skupaj, sta spala drug pri drugem, je nosil telefon s sabo, ko sta bila skupaj itd?

Ona-on.com? Več tisoč parov v 10-ih letih doslej, tako da vse prej kot osamljeni [u]številni parčki z ona-on.com (s slikami in osebnimi izpovedmi).[/u].

Še malo smeha na to temo: http://www.youtube.com/watch?v=eFnoT_9hV6c

Ah ona on in zgodbe o uspehu! Še v oddaji Prava ideja so bili.Res huda firma, multinacionalka! 🙂 Največja ironija pa je, da so v Sloveniji vsi ti portali, plačljivi ali neplačljivi, vsi isti, ker se na vse prijavljajo eni in isti ljudje.
Še hujša ironija pa je, da je večina teh portalov nastala, ker so določeni računalniški friki iskali žensko, pa so si akr svoje portale omislili, da so imeli boljši pregled nad ženskami. Da o vdorih in drugačnih zlorabah podatkov s teh protalov niti ne govorimo. Od pojavljanja fotk, pridobljenih na teh portalih na forumih s fotkami, do zlorab passwordom in uporabniških imen. Pa nosite svojo zasebnost na net, ker ste videli nekaj slik z zgodbami o uspehu! Prostitucije, prikrite in odkrite pa tudi ne manjka.