tip iz interneta (ona on) in zelo grdi zaključek najine veze
Le čevlje sodi naj, kopitar, to je avtor/ica/ tegale navedenega zmazka, ki se upa kritizrati natanko tisto, kar sam/a/ ne obvlada. Zgodna je pa itak od daleč vidna provokacija avtorja ali več njih, ki jim avtor/ica/ tega zmazka s svojim nakladanjem in pleteničenjem vede ali nevede pomaga. To seveda avtor/ica/ v svoji začetni vnemi s ciljem braniti čast pravopisa, preprosto – spregleda.
@Stray_Cat, a je to za samo zgodbo in bistvo problema sploh bistveo ali je avtorica Slovenka ali ni? Mogoče tudi ti nisi, glede na izbiro nicka in uporabo besed kot je denimo “skužila”, pa se mi to ne zdi pomembno za razumevanje vsebine tvojega zapisa. Na forumih človek prebere marsikaj. Uporaba slenga je resnično še najmajše “internetno zlo”.
Glede same vsebine pa je moje mnenje, da neglede na to kakšni so bili razlogi, da se ta dva nista ujela, konec te zveze, način kako je ta gospod to izpeljal, pove več o njem kot o njej. Ni bistveno zakaj sta se razšla. To, da se dva razideta, ni nič posebnega. Posebnost je, če hočeš človeka, ki ga puščaš za sabo, do konca poteptat. S človekom, ki si ga v določenem trenutku videl kot svojega doživljenjskega partnerja ali mu to vsaj zatrjeval, ne prekineš odnosa na tako nečloveški način. Lahko sicer to storiš, imaš pravico do tega. Lahko pošlješ sms, lahko pošlješ telegram, lahko človeka kratko malo ignoriraš brez pojasnila, vendar tega zagotovo ne bo storil nekdo, ki ima vsaj malo spoštovanja do sočloveka. Jaz si pa za svojega doživljenjskega partnerja zagotovo ne bi želela nekoga, ki ne zmore s svetom okoli sebe komunicirat na malce bolj človeški način. S takšnimi ljudmi so zgodbe čudovite samo dokler se sadijo rožice, ko pride do težav, ali pa gredo poti narazen, pa pokažejo svoj pravi obraz. Jaz osebno ne bi bila NIKOLI s človekom, za katerega bi vedela, da je nek odnos prekinil na takešn način. Tudi če bi se “ujemala”. To zlo v človeku je ali ni. In če je, ostane. Način, kako nekdo prekine neko razmerje, pove o človeku več kot to na kakšen način osvaja in piha na dušo partnerju. Trdnost in kvaliteta razmerja in karakterja se kažeta v kritičnih trenutkih ne v rožnatih obdobjih.
nevem no pač ni bil moški zanjo. jaz sem svojega partnerja tudi spoznala na internetu. in sem po 3 mescih ko sva se spoznala preselila k njemu. no temu je pripomogla tudi razdalja. pa se po 4 letih super zastopva. imava svojo hiško, mičkenga otročka…uglavnem vse štima. niso vse veze ki se najdejo na raznih chatih za v koš 🙂 pa lep pozdrav še naprej
Ne vem zakaj tisit, ki ste se našli na internetu, avtorčin zapis in komentarje nanj razumete kot nek vsesplošni napad na zveze, ki se rodijo na internetu. Saj vem, da imajo nekateri ljudje še danes predsodke do tega in znajo bit zlobni, če vedo za dva, da sta se našla na internetu. Imam sosedo, ki je tako spoznala tipa in je zdaj poročena, z otrokom. Pa še vedno kakšen fant zlobno pripomne, da je bila “obušana samsa ženska”, ki je morala tipa poiskat na internetu. Meni se to zd zelo zlobno. Pa vseeno. Ne gre za dokazovanje, da se internet lahko obnese. Saj vemo, da se, pa še bolj se bo, ker bodo ljudje kmalu 70% svojega življenja preživeli na internetu, preostalo pa v postelji.
Tukaj gre za konkreten primer, pa za to, da se na takšne stvari opozori.Saj najlažje je reči, da pač nista bila za skupaj. Najboljše, da vsakega ustreliš, s kateim nisi za skupaj, folk bo pa rekel za žrtev, ika si je sama kriva, ker ni opazila opozorilnih znakov.
Od tistih, ki imate z internetom dobre izkušnje, bi bilo bolj smiselno kot samo odkazovanje, da ste srečni in da je spoznavanje na internetu super, slišat kakšen nasvet kako se ubranit čudakov na internetu. Verjetno se niste poročili s prvim, ki je prišel mimo.
Človek, ki se iz lastnih izkušenj ne uči potrebnih stvari, se zagotovo ne bo učil še iz izkušenj drugih. Je preveč trmast, slep in “vase zaverovan” (beri neodgovoren). Ok, so izjeme, kot povsod, večinoma pa pride do takšnih nesporazumov in čudnih opazk, kako zlobni so nekateri. Sicer pa, mislim da je v tej temi veliko nasvetov, ampak saj pravim, da če je človek slep, jih ne vidi. Pa to ni žaljivka, takšna je pač resnica.
Sicer pa če koga karkoli zanima iz spletnega spoznavanja, naj postavi vprašanje. Mislim, da jih ni bilo prav veliko. Moje osebne izkušnje so zelo dobre s srečnim zaključkom. Pa mi nihče ni dajal nasvetov. Potrebno je le premagovati svoje strahove, opazovati sebe in razmišljati o tem, kaj sporočamo drugim s svojimi besedami in dejanji. Kako bi se mi sami počutili, če bi nekdo ravnal z nami tako, kot mi ravnamo z drugimi itn.
Marko, če misliš, da se nekdo iz tega ne more nič naučit, potem pa sploh nima smisla pisat na nekem forumu, kjer ljudje v bistvu sprašujejo za nasvete, mnenja. Očitno so ti forumi namenjeni samo egotripanju pametnih in “izkušenih” posameznikov, ki v življenju ne delajo napak, če pa že, iz njih odnesejo znanja za tri leksikone. Kaj počnejo tukaj???
No, moje mnenje je drugačno. Več glav več ve. In forumi, ki so to ime dobili po grških forumih, so namenjeni razpavljanju, ne pa monologom in samohvali. Pa brez zamere.
Marko, ti si res ful pameten. Kaj piše v oni knjigi, me vedno bolj zanima… Zate ne vem, ampak jaz, ko sem se rodila, menda že pred rojstvom, sem poslušala jezik, ki je nastajal stoletja, ko sem zbolela, so mi dali zdravilo, ki so ga scumprali malo po sreči, malo po znanju, in preden so ga, so množično umirali in še danes umirajo tam, kjer ga ni, jaz nisem imela nič pri tem, razen pač to srečo, da sem se rodila v ‘našem času’, zdaj pišem na stroj, za katerega komaj vem, kako deluje…ampak saj vem ti nisi mislil tega, hotel si napisati, da vse spoznamo po sebi, sklepamo iz sebe, razvijamo izključno samo samega sebe, smo v črni luknji, zafiksirani in zaciklani v našo (pod)zavest, ker če ji prav dosti hrane nismo dali, je skromna in ubogljiva in ne tečnari z vedno novimi vprašanji ccccc
Forum je drugače če prav vem rimska stvar, pri grkih je res cvetela filozofija in govorništvo j eže mejilo na umetnost, rimljani so se šli bolj vojne, prepričevanja in ja, samohvalo…
[code]"Nekoč bo lepo,
ko blazni bomo ob ognjih čepeli
in bomo odprte rane imeli-
takrat bo lepo..."[/i][/code]Čemu se čudite. Že zdavnaj sem napisal, da so moški na teh portalih večinoma luzerji, ki jih v reali nobena ne povoha. Ženske rade štorate po dreku? Za ženske pa je tud jasno, da sigurno niso nek presežek, ženska, ki je vsaj približno simpatična in lušna se v reali komaj otresa ponudb, kaj šele, da bi na neki portal hodila.
Že dolgo sem na tem forumu in najpogostejša slika, ki jo opažam je, da človek s težavo pride sem s svojo težavo, ki jo opiše ponavadi tako, da vso odgovornost prelož na druge ljudi oziroma svojega partnerja (odvisno od težave). Govorim o večini primerov ne o vseh. Pri takem človeku je že v osnovi napaka, da tudi če mu pokažeš na težavo, rešitev, jo bo zavrnil, ker bi s tem priznal svojo krivdo za nastalo situacijo. Nekdo, ki pa je tega sposoben, pa se tako že v osnovi zaveda svojih dejanj in posledic, tako da sploh na forum ne pride (jokat). Večinoma hodijo ljudje na forum le po potrditev njihovih domnev, ki so običajno takšne, da jim ni potrebno prevzeti odgovornosti nase, ampak le potrdijo to, kar tudi sami opažajo, da niso oni sami odgovorni, In potem lepo živijo naprej, brez da bi se o sebi kaj naučili, kaj spoznali, delajo iste napake znova in znova. Na nek način potem forum res nima smisla. Težava pa je v tem, ker ga ljudje potrebujejo predvsem zato, da si na njem potrjujejo svoje domneve, ki jih sestavijo skupaj tako, da že v prvotni zgodbi kažejo na drugega krivca. Neukemu opazovalcu niti ne dajo možnosti celotnega vpogleda v originalno zgodbo. Je pa tud res, da avtorji pogosto svoje zgodbe tudi v resnici tako vidijo, zato se potem čudijo, ko jim nekdo pokaže drugačno rešitev, ki zahteva od njih kak vpogled vase, drugačno razmišljanje itn. Temu potem rečejo kritiziranje, tistemu, ki pa njihove domneve potrdi, pa rečejo nasvet.
Možno. Jaz v mladih letih niti na kavo nisem šla, ne da bi dobila kake telefonske, celo v liftu sem nekoč nekoga spoznala … Samo ko prideš v določena leta in sploh če imaš otroke, pa vsi avtomatično domnevajo, da si tudi vezan. Jaz sem zadnja leta dobivala oziroma še dobivam predvsem ponudbe vezanih moških, teh se pa res ne manjka in očitno je na njihovi strani veliko povpraševanje, ker je bil med njimi recimo neki bivši maneken, razni direktorji velikih firm, kronični šarmerji, ki jim ženske že od pubertete jedo iz rok … Samski pa so očitno ali presramežljivi ali pa jim preprosto nisem bila všeč. Nisem neka lepota in definitivno se folk ne ozira za menoj na ulici, samo ravno grduša grdič pa tudi nisem.
Sicer pa tudi jaz domnevam enako, torej da so vsi tipi nad 35 in očetje vezani, da ne bodo spet samo fantje “krivi” vsega.
Le čevlje sodi naj, kopitar, to je avtor/ica/ tegale navedenega zmazka, ki se upa kritizrati natanko tisto, kar sam/a/ ne obvlada. Zgodna je pa itak od daleč vidna provokacija avtorja ali več njih, ki jim avtor/ica/ tega zmazka s svojim nakladanjem in pleteničenjem vede ali nevede pomaga. To seveda avtor/ica/ v svoji začetni vnemi s ciljem braniti čast pravopisa, preprosto – spregleda.[/quote]
Sploh ni to nobena zarota ali konstrukt neke skupine piscev, originalna avtorica je enostavno klišejsko postavila fokus problema v ‘jaz sem žrtev’, dejansko pa je le malce jezna nase, verjetno, da se ji je to sploh zgodilo in se malo potoži stricu Internetu za to. Ne zdi se mi provokacija, zagotovo je to zgodba, ki bazira na resničnem problemu…
Se strinjam popolnoma.
Včasih pa se tudi zarečenega kruha največ poje, včasih malo manj, včasih pa – kakor v tvojem primeru – nikoli.
No, meni nikoli ni uspelo imeti razmerje z nekom, ki bi tako asocialno zaključil zvezo. Saj – avtorica sploh ni napisala nič o globini njune povezanosti, o kakšrnikoli dušni ali duhovni navezavi, zatorej je dala občutek, da so bile osnova njune zveze ‘posvetne’ dejavnosti in praktičnost sožitja dveh posameznikov, zato sklepam, da se v partnerja sploh ni poglabljala do te mere, da bi ugotovila, da je dejansko zelo čustveno zavrt človek, če ne zna pojasniti vzrokov svojih dejanj.
Predvidevam, da se je pobotal z bivšo in se dobesedno ‘usral u hlače’, ko je pomislil, da mu bo kmalu avtorica na vratih stanovanja razbijala v joku in mu grozila s samomorom – saj njegova reakcija, ko je poklical policijo, je izrašala prav tovrstne paranoidne preganjavice.
No, gliha vkup štriha, je vulgaren pregovor, zato ga jaz prilagodim v : gliha vkup pride, ni pa nujno, da skupaj ostane.
Res je prav neodraslo in neosebno odreagiral tale zmeden partner avtoričin, vendar si ona sama primarno želi neke varnosti in preživljanje skupnega časa s partnerjem, zato deluje verjetno zelo pomirjajoče na partnerje…dokler se le tem ne zgodijo srečanja bližnje vrste in jih osvojijo demoni, tudi v podobi bivših…bivših manipulantk,
Moja nesreča v ljubezni ni obarvana z umanjkanjem komunikacije, vendar manipulacija in skrivljanje resnice so tudi moji konflikti s partnerji, ki lahko navsezadnje povzročijo še več škode, kot pravočasni razhod zmedenca od ziherašice brez misterija femme fatal…
lp
Stray
No, saj. S to razliko, da tukaj vsi potrjujejo svoje domneve. Avtorji postov o težavah, da “imajo prav”, njihovi “svetovalci” (nekateri), pa da so pametnejši od njih, bolj izkušeni, bolj globoki, bolj dojemljivi za to, da se iz napak učijo itd. Z moje perspektive sta to samo dve strani istega kovanca; eni tarnajo,drugi pametujejo in si filajo ego in dokazujejo svojo superiornost. Ah, ljudje, VSI ste oziroma smo krvavi pod kožo.
Največja ironija pa je, da tudi če avtorjev, ki tarnajo, ni, se bo že našel kdo, ki si bo sam najprej ustvaril problem, potem po duhovičil in pleteničil in pametoval nanj. Me res zanima če so tudi vaša življenja tako super in toliko bolj urejena s pospravljenimi podstrešji kot to očitate ljudem, ki pridejo sem »tarnat«. Če bi jaz imela takšno mnenje o teh ljudeh kot ga imaš ti Marko, ne bi niti enega stavka napisala v odgovor na njihov “problem”. V bistvu niti povohala ne bi tega foruma! Ti pa kar pišeš in pišeš in pišeš … čeprav si misliš o njih, da so ene nedorasle budale. Po tem, kar si zgoraj napisal, se resno sprašujem, zakaj te je vse polno na tem forumu. Ker nočeš bit tak »slabič«, da bi pisal o svojem problemu in rajši rešitev zanj iščeš skozi samopotrjevanje? Ne razumi me narobe, nič nimam proti tvojim zapiso. Z zanimanjem jih preberem, a se hkrati sprašujem kaj je skrito sporočilo tvojih zapisov.
Človeku nasproti sebe, naj bo to naš prijatelj, sovražnik, naključni znanec, … moraš najprej izkazati določeno spoštovanje, šele nato mu lahko učinkovito pametuješ ali pljuneš v obraz. Če ti nekoga ne priznavaš kot vsaj približno enakovrednega sogovornika ali nasprotnika, boš težko učinkovit. Ogromno bitk je bilo izgubljenih zaradi podcenjevanja nasprotnika. To marsikaj pove. Ogromno je tudi ljudi, ki delajo v poklicih, v katerih bi morali recimo druge ljudi izobraževat, jim pomagat, jih usmerjat, pa jim to ne uspe zaradi njihove superiornosti. Včasih se je treba preprosto vživet v stanje človeka, ki ga imamo pred seboj. Pogled skozi sebe nam daje določeno vedenje o svetu okoli nas. A včasih je treba pogledat na kakšno stvar tudi skozi prizmo koga drugega. Ne moreš ti na problem x osebe gledat skozi svoj doživljajski svet in izgubljat živce, ko vidiš, da nekdo nečesa ne more dojet, se ničesar ne nauči, piše o problemu tako kot on misli, da je itd. Tudi če imaš povsem prav. Vprašanje je namreč ZAKAJ ta x oseba tega ne more dojet.Zakaj je njen svet takšen kot je, zaakj stvari vidi tako kot jih vidi. Ne gre za to, da noče, ampak pogosto tudi ne more stvair tako videt kot jih vidiš ti. Ljudi ne moremo prisilit, da bodo narejeni po naših standardih. Ne moremo jih spreminjat do te mere. Lahko se jim le poskušamo približat, jih razumet. To še ne pomeni, da se strinjamo z njihovim početjem. A če jim hočemo dopovedat, da njihovo početje ni pravilno, moramo najprej sploh razumet zakaj počnejo, kar počnejo. Učitelj, ki ne spoštuje svojega učenca, ne bo učinkovit pedagog. Zdravnik, ki se napram bolnikom obnaša kot mali nedostopen bog, bo v svojem poklicu le deloma uspešen. Človek, ki »svetuje«, a omalovažuje problem človeka, bo v razpravi o tem problemu ne le subjektiven, ampak v primeru da je to recimo profesionalni terapevt, tudi izredno neprofesionalen, saj na nek način izigra zaupanje svoje pacienta. Ta se lahko potem zapre, postavi oklep okli sebe in vsega je konec. In ta terapevt je lahko še pametnejši in poln znanja in super izkušenj, ampak v tem primeru je neučinkovit. Podobno je tudi v drugih medsebojnih razmerjih, tudi med partnerji. Človeški ego ubije marsikaj dobrega in onemogoči marsikateri odnos.
Komentarji so pa takšni in drugačni. Eni izražajo samo mnenje, pozitivno ali negativno (pohvala ali kritika). Drugi, ne glede na mnenje, nakazujejo rešitev problema, kar lahko razumemo tudi kot nasvet. Samo slednji so konstruktivni.
Do neke mere je nekonstruktiven tudi ta moj zapis. Namenoma.
Poleg tega pa opažam, da so le redki komentatorji do določenega problema nevtralni in sposobni se poglobit v »možgane« avtorja prvega zapisa. Večina jih določeno temo komentira, ker imajo tudi sami podobno izkušnjo oz. problem. Potem pa pač zagovarjajo svoje stališče, pro ali contra, odvisno od njihove osebne izkušnje. V tem smislu niso dosti drugačni od avtorja uvodnega zapisa. S tem ni nič narobe, če se tega zavedajo, če se postavijo na isti nivo s tem človekom, če hočejo samo delit svojo izkušnjo, saj je lahko tudi to konstruktivno. Problem nastane, če ti komentatorji delujejo in zelo subjektivno zagovarjajo določeno stališče na podlagi svoje podobne močne izkušnje, a to »skrivajo«. Zato, da še vedno lahko nastopajo z neke svoje lažne superiorne pozicije? V takšnem primeru je problem teh ljudi v resnici veliko večji kot problem človeka, ki je zmogel svoj problem obelodanit, četudi s svojega lastnega stališča in se vreči v zobe komentatorjev. Zato si nikar ne domišljajte, da je nekdo, ki se v temi oglasi drugi, tretji, četrti, absolutno več vreden, boljši, pametnejši in bolj izkušen človek kot tisti, ki temo odpre. Lahko je tudi povsem obratno.
fejsbuk generacije :),
vse kar si napisal(a), je meni povsem razumljivo in se v večini strinjam. Ampak, tako kot ti meni “očitaš”, da gledam na svetove, izkušnje drugih skozi svoj svet, tako kot pač misliš, da gledam, tako lahko jaz tebi povem, da se tebi ne sanja, kako je v mojem svetu, kako jaz druge vidim, kako jih razumem, kako jih čutim, kako jih obravnavam in kaj si v resnici o njih mislim. Verjamem celo, da si prehitro sodil(a) po opisu sodeč, morda pa imaš tudi kaj prav.
Če bi želel v vsakem sporočilu moj pogled razumljivo pojasnit, tako da bi bilo to vsem razumljivo (kar mislim, da niti ni mogoče), potem bi moral vsakič napisat 1000-2000 besed. Če bi bil to moj poklic in bi za to bil plačan, bi morda to celo počel. To pa ni moj namen tukaj. Kdor bo razumel bo, kdor bo kaj odnesel bo, komu se bo zdelo kaj mojega smiselno, se mu bo, komur pa ne, pa pač ne. Nisem bog in ne pričakujem, da me bodo vsi razumeli, da bo moj nasvet vsem koristil. Spoštujem pa tvoje mnenje, posebej ker je tako dolgo in slikovito opisano. Mogoče se kaj naučim iz tega. 🙂
Tudi moji zapisi pogosto ne vsebujejo obilice sočutja, razumevanja, ampak nekaj drugega. Namenoma. Preprosto ni časa, da bi zajel vse. To je moj izgovor. Namen pa je, da avtor sam pride do določenih spoznanj, da sam razmišlja in ugotavlja, kaj je zanj dobro. Zato pa nas je tukaj več, nekateri pokažejo sočutje, drugi povejo izkušnje, tretji podajo rešitve, četrti povejo vzroke, peti obsojajo itn. Nekaj volje/želje in razumevanja pa mora tudi avtor pokazat. Sicer mu noben terapevt in mnenje ne pomaga.